Vemo tudi, kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja odgovarja infektolog Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje?

Podatki kažejo, da se virus zelo hitro širi. Raste tudi število tistih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Kljub temu pa nekateri menijo, da virus ni več tako nevaren, kot je bil v prvem valu.
To je samo vtis. Novi koronavirus sodi med RNA viruse, ki so nagnjeni k spreminjanju. Vendar prav novi koronavirus na srečo ni nagnjen k velikim in hitrim mutacijam. To je dobro glede izdelave cepiva. Za zdaj je tudi minilo še premalo časa, da bi se virus lahko bistveno spremenil.

O novem koronavirusu imamo zdaj že več znanja. Primarno zdravstvo je bolje pripravljeno. Menim, da so zdaj ranljive skupine tudi bolj zaščitene. Na voljo imamo tudi zdravila, predvsem deksametazon in remdesivir. Pomemben učinek na epidemijo pa ima tudi splošna uporaba zaščitnih mask.

Trditvi, da zaščitne maske vplivajo na sam potek epidemije in tudi, kako bo posameznik prebolel covid, torej pritrjujete.
To je zanimiva tema, o kateri so objavili članek v eni najuglednejših medicinskih revij – v The New England Journal of Medicine (NEJM). Potek infekcijskih bolezni je odvisen od samega mikroorganizma in od človekovega imunskega sistema. Če izpostavim vlogo mikroorganizma – torej virusa, je za potek okužbe odločilna količina virusa, ki vstopi v naše telo. Tukaj dobijo zaščitne maske svoj pomen. Z njimi lahko zmanjšamo količino vnesenega koronavirusa. V okoljih, kjer veliko ljudi nosi maske, je manj okužb in viden je premik k blažje potekajočim ali k okužbam brez simptomov. Posledično je manj testov, manj hospitalizacij, manj je hudih oblik bolezni in tudi smrtnost je manjša. Skratka, hipoteza je, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje. Članek v NEJM me je zelo pritegnil. V njem splošno uporabo zaščitnih mask primerjajo z variolizacijo. To je asociacija na pionirja cepljenja Edwarda Jennerja. Pred več kot dvesto leti je virus govejih koz uporabil za cepljenje proti črnim kozam. Maske zmanjšajo količino vnesenega koronavirusa in nas tako "precepijo".

Pod drobnogled ste vzeli nekatere lastnosti novega koronavirusa. Med drugim ste pregledali primere in študije o njegovi kužnosti oziroma nalezljivosti.
Res je, to je zelo pomembno vprašanje. Številni, ki še niso zboleli, lahko namreč že širijo okužbo. To so presimptomne osebe in okuženi, ki ne kažejo znakov in simptomov. Slednjih je lahko kar veliko, odvisno od okolja, ampak nekje od 20 do 40 odstotkov. Gre za ključno vprašanje, ki je povezano z nasvetom, koliko časa mora pri posamezniku trajati izolacija. Prezgodnja ukinitev izolacije namreč predstavlja tveganje za prenos okužbe, nepotrebno podaljševanje pa je za okužene lahko zelo stresno. Podatek je pomemben tudi takrat, ko bolnike premeščamo iz enot za intenzivno zdravljenje nazaj na oddelke. Skratka: trajanje izolacije mora biti optimalno.

Bolnikove izločke dihal pošljemo v laboratorij, kjer jih kolegi zasejejo na celične kulture in opazujejo, ali se virus razmnožuje. To je dokaz kužnosti. PCR test namreč ne razlikuje med živimi in mrtvimi virusi.

Kužnost bolnikov so preiskovali v številnih študijah po svetu. Raziskovalci so ugotovili, da niso uspeli kultivirati virusa iz izločkov dihal po več kot desetih dneh od začetka bolezni. Iz raziskav so bili sicer izvzeti bolniki z najtežjim potekom okužbe.

Za oceno obdobja kužnosti so pomembni tudi izsledki epidemioloških študij.
Pomemben vpogled v obdobje kužnosti in v dinamiko prenosa novega koronavirusa nam kaže tajvanska študija. Vanjo je bilo vključenih prvih 100 potrjenih primerov covida-19 in njihovih več kot 2700 stikov. Spremljali so jih med štirinajstdnevno karanteno. Med tistimi stiki, bilo jih je 1800, ki so bili okuženim osebam izpostavljeni, preden so zboleli, pa tudi v prvih petih dneh po nastopu bolezni, je bilo sekundarnih primerov okužb 0,7 odstotka. Pri približno 850 stikih, ti so bili okuženim osebam izpostavljeni po petih dneh po izbruhu bolezni, pa ni zbolel nihče. Rezultati te študije kažejo, da so osebe najbolj kužne dva dni pred in pet dni po začetku bolezni, potem pa se kužnost zelo hitro zmanjša.

Pri nekaterih bolnikih, ki so zboleli za covidom-19, je PCR test na SARS-COV 2 lahko pozitiven zelo dolgo, še več tednov po že preboleli okužbi. Zakaj?
Pri nekaterih je bil test na covid pozitiven celo tri mesece. Zdaj vemo, da ti vztrajajoči pozitivni testi ne izražajo prisotnosti virusa, ki je sposoben razmnoževanja. V vseh teh primerih prenos okužbe na druge ni mogoč. V človeku ostajajo delčki dedne zasnove novega koronavirusa. V celicah so ujeti delčki ribonukleinske kisline virusa, ki jih pred razgradnjo ščitijo znotrajcelični vezikli. Te delčke zaznajo PCR testi. Vendar, če brise nosno-žrelnega prostora bolnikov damo v laboratoriju na celično kulturo, vidimo, da se virus ne razmnožuje. Zato ti bolniki niso več kužni. PCR testi so pomembni ob diagnozi aktivnih okužb.

Na podlagi raziskav ste oblikovali slovenske smernice o trajanju izolacije. Kakšna so vaša priporočila?
Zdaj je bilo nujno, da smo posodobili smernice iz konca prvega vala, ko o covidu še nismo vedeli, kolikor vemo zdaj. Takrat so ljudje ostajali v izolaciji kar dolgo. Z današnjim znanjem vemo, da predolgo. Tudi glede na ta drugi val in velik pritisk bolnikov na bolniške postelje so nove smernice racionalizirale in optimizirale trajanje izolacije.

Torej, za osebe brez simptomov, ki se testirajo zaradi epidemiološkega podatka, da so bile v stiku z okuženo osebo – če je test pri njih pozitiven in nimajo nobenih težav ter nimajo imunske motnje velja, da ostanejo v izolaciji deset dni od prvega pozitivnega PCR testa. Tisti s hudo imunsko motnjo, kot je na primer presaditev kostnega mozga, osebe na kemoterapiji, pa morajo ostati, če nimajo nobenih znakov in simptomov covida, v izolaciji dvajset dni od prvega pozitivnega testa.

Naprej. Osebe, ki zbolijo za blagim ali zmernim covidom, morajo biti v izolaciji deset dni od začetka bolezni in še 48 ur od normalizacije telesne temperature in umiritve drugih znakov ter simptomov. Zakaj ta varnostni dodatek? Nekateri imajo vročino tudi več kot deset dni in takih ne moremo poslati v službo. Po tem se šele lahko varno vrnejo v domače okolje, na delo, tudi v zdravstvene organizacije, domove starejših občanov.

Za bolnike s hudim covidom, to so tisti s pljučnico in vsi hospitalizirani, pa velja, naj izolacija traja dvajset dni od začetka bolezni in 48 ur od normalizacije telesne temperature. Odločitve za bolnike, ki se zdravijo v intenzivnih enotah, pa so individualne.

Vprašanje, ki nas vse zelo zanima, je povezano z imunostjo po preboleli okužbi z novim koronavirusom SARS-COV 2. Koliko časa je človek po preboleli okužbi še imun na ponovno okužbo; da se torej ne more znova okužiti in zboleti za covidom?
Točnega odgovora na to vprašanje še nimamo. Odgovorim lahko le delno, glede na raziskave. V Združenih državah Amerike so z raziskavami na opicah rhezus makaki dokazali, da okužba z novim koronavirusom povzroči vsaj kratkotrajno imunost. Ko so opice prebolele covid, so jih po 35. dnevu znova okužili z virusom, vendar se bolezen ni vrnila. Količina virusa v njihovem telesu se je namreč hitro zmanjšala in opice niso zbolele.

Tudi raziskave na "običajnih" že poznanih koronavirusih, ki povzročajo prehlad in okužbe zgornjih dihal, so dokazale, da do vnovične okužbe lahko pride šele po treh mesecih po preboleli okužbi. Po analogiji sklepamo, da je podobno tudi pri novem koronavirusu.
Potem je pa še študija, s katero so spremljali 74 simptomatskih in asimptomatskih oseb, okuženih z novim koronavirusom. Dokazali so, da je v obdobju treh mesecev prišlo do upada koncentracije nevtralizacijskih protiteles. Ta sicer kažejo obrambne sposobnosti organizma. Imunost torej traja tri mesece, potem pa upade.

Kaj se vam v trenutni situaciji, ko število okužb v Sloveniji in Evropi strmo narašča, zdi najbolj problematično?
Predvsem to, da je nalezljivost novega koronavirusa večja, kot smo si predstavljali v prvem valu. Poudaril bi pa tudi to, da pri posamezniku ne moremo napovedati poteka bolezni. To je najhujše. Že res, da so bolj ogrožene ranljive skupine – starejši in tisti s pridruženimi boleznimi – ampak pri posamezniku se tega žal ne da napovedati. Najhujši strah je, kako se bom jaz osebno poprijel s tem virusom. Treba je povedati, da v intenzivnih enotah pristanejo tudi mlajši od petdeset ali štirideset let, brez nevarnostnih dejavnikov. Covid lahko tudi pri njih poteka kritično.

Pandemija je velik izziv za celotno družbo; za zdravstveni sistem, ekonomijo. Da ne govorim še o vseh psiholoških in socialnih travmah.