Ada Hočevar Grom z NIJZ-ja je na vladni novinarski konferenci predstavila izsledke raziskave o vplivu pandemije na življenje ljudi v Sloveniji (SI-PANDA).

Z omenjeno raziskavo spremljajo odnos ljudi do pandemije in ukrepov, povezanih z njo ter želijo z njo oceniti pandemsko izčrpanost ljudi. Raziskavo o pandemski izčrpanosti med ljudmi, starimi od 18 do 74 let, ki poteka kot spletna panelna anketa v 12 ponovitvah, izvajajo enkrat na dva tedna, z začetkom 14. decembra lani.

V 7. ponovitvi raziskave je bil nekoliko večji poudarek na temi spremembe v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži v povezavi s pandemijo.

Velika večina anketirancev še zmeraj navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila. Od navedenih ukrepov ljudje še zmeraj v veliki meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), izogibajo se obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (skoraj 90 odstotkov), vzdržujejo priporočeno medsebojno razdaljo v javnosti in si razkužujejo roke. Najmanj je upoštevano priporočilo razkuževanja (55 odstotkov). Vrstni red upoštevanja ukrepov ostaja enak v primerjavi s 6. ponovitvijo raziskave.

Kot je navedla Ada Hočevar Grom je uporaba zaščitne maske v javnosti ukrep, ki je skozi vse raziskave najbolj upoštevan.

"Opazimo pa lahko velik upad upoštevanja vseh drugih ukrepov razen vzdrževanja medsebojne razdalje v javnosti. Še zlasti velik upad je na področju izogibanja druženju na zasebnem dogodku, ki je s 87 odstotkov v prvem valu raziskave padel na 75 odstotkov v sedmem valu, pa tudi ukrep ostajanja doma, ki je padel na 60 odstotkov v primerjavi s 74 odstotki v predhodnem valu," je navedla.

Pojasnila je, da ima vseskozi najnižjo podporo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro, ta ukrep podpira le dobra četrtina ljudi.

"Med tremi ukrepi, ki so bili ves čas v veljavi, se je delež tistih, ki podpirajo obvezno nošenje mask na zunanjih površinah, zmanjšal glede na prvi val za pet odstotnih točk, medtem ko se je podpora omejitve delovanja restavracij na prevzem oziroma dostavo hrane zmanjšala za 13 odstotnih točk, omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro pa se je zmanjšala za 23 odstotnih točk," je dodala.

Pri zaupanju v osebe in institucije, da ustrezno obvladujejo izziv novega koronavirusa, anketiranci še zmeraj najbolj zaupajo osebnemu zdravniku, sledijo bolnišnice in delodajalci.

Dve tretjini anketirancev menita, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja novega koronavirusa.

"Tudi tukaj je videti, da skozi vse valove raziskave ni bilo zaznati kakšnih večjih sprememb, so pa mlajši bolj skeptični od starejših glede cepiva. Več kot polovica navaja, da se bo cepila, ko bo cepivo na voljo zanje. Podatki zadnjih valov namigujejo, da se je javno mnenje glede cepljenja ustalilo na dobri polovici oseb, vendar je sedmi val raziskave potekal pred dogodki, povezani s cepivom AstraZenece," je poudarila.

Namera za cepljenje pa sicer narašča s starostjo ljudi. V najstarejši starostni skupini se namerava cepiti 76 odstotkov ljudi, najmanjše zaupanje pa je torej v najmlajši skupini. Cepiti se namerava več moških kot žensk, večja naklonjenost cepljenju je tudi med ljudmi, ki imajo kronična obolenja, saj se jih namerava cepiti 65 odstotkov.

Izogibanje obisku zdravnika

Rezultati raziskave kažejo, da je pandemija pomembno vplivala na manj pogost stik z zdravstvenim osebjem. Od 31 do 35 odstotkov anketiranih je navajalo, da so se izogibali obisku zdravnika zaradi zdravstvene težave, ki ni povezana s covidom-19. Kar 41 odstotkov ljudi s kroničnimi težavami se je izogibalo obisku zdravnika.

Dobri dve tretjini anketiranih sta navedli, da so bili med pandemijo fizično manj dejavni, slaba petina jih je jedla več nezdrave prehrane, 16 odstotkov jih je kadilo več kot prej in 10 odstotkov anketiranih je pilo več alkohola kot pred pandemijo.

Skrb vzbuja pregled po starostnih skupinah, saj je o slabih življenjskih navadah poročala najmlajša starostna skupina. 45 odstotkov najmlajših je bilo fizično manj dejavnih, 35 odstotkov jih je jedlo več nezdrave prehrane, skoraj 23 odstotkov jih je kadilo več in desetina jih je pila več alkohola kot pred pandemijo, kažejo rezultati raziskave.

Skoraj šestina anketirancev ima znake depresije

"Glede duševnih težav v sedmem valu ni bilo zaznanih posebnih sprememb. Okoli 20 odstotkov anketirancev navaja težave v duševnem zdravju, 14 odstotkov že znake depresivne motnje. Skrbi predvsem, da se tudi delež ljudi s težavami v duševnem zdravju in ljudi z znaki depresivne motnje v največjem deležu pojavlja med najmlajšimi anketiranci. V zadnjem valu raziskave smo torej želeli malo bolj osvetliti vpliv pandemije na spremembe v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži, zato smo posebno pozornost posvetili izbranim dejavnikom življenjskega sloga, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema in so povezani s kroničnimi boleznimi. Vidimo lahko, da je 37 odstotkov anketirancev začelo oziroma povečalo uživanje prehranskih dopolnil z namenom ojačenja imunskega sistema, 27 odstotkov anketirancev je poročalo o povišanju telesne teže, 17 odstotkov jih je začelo pogosteje uživati nezdrave prigrizke, 14 odstotkov jih je začelo nekontrolirano uživati večje količine hrane. 13 odstotkov anketirancev pa je začelo živila pogosteje naročati prek spleta, večinoma gre za mlajše in bolje izobražene ljudi ter tiste, ki so bili okuženi z novim koronavirusom," je še navedla Ada Hočevar Grom.

"Vsi izsledki kažejo, da se bomo v Sloveniji v prihodnosti srečali z dolgoročnimi posledicami pandemije, tudi zaradi njenega vpliva na slabši življenjski slog prebivalcev. Pričakujemo lahko porast kroničnih nenalezljivih bolezni, večjo obremenitev zdravstvenega sistema in povečevanje razlik med posameznimi skupinami populacije ter s tem povezanih naraščajočih družbenih neenakosti. V naslednjem valu raziskave bomo več pozornosti namenili duševnemu zdravju," je še napovedala.