Maja Ravnikar zaupa v moč cepiv proti covidu-19 in prepričana je, da bodo na razpolago vse boljša cepiva.

Ljubezen do narave in naravoslovja je podedovala od očeta pilota, mame, ki je iz kmečke družine, in strica, svetovno znanega oceanografa. Zato ni naključje, da je biologija njena velika strast. Ko je letos januarja prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), je postala ena najvplivnejših znanstvenic v Sloveniji. Zaradi funkcije, ki jo opravlja, smo jo za radijski intervju na Prvem med drugim vprašali, kdaj bo nasproti ljubljanskega Živalskega vrta zraslo novo Biotehnološko stičišče. Glede na njeno raziskovalno delo pa nas je zanimalo, kaj nam o tretjem valu epidemije covida-19 v Sloveniji lahko povedo odpadne vode.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo ste razvili metodo spremljanja novega koronavirusa v odpadnih vodah. To je dober pokazatelj, ki pove, ali se epidemija umirja, ali je okuženih vse več ljudi ali manj. Kaj kažejo zadnji podatki o tretjem valu?

Mi sledimo novemu koronavirusu SARS-CoV-2 na vtokih v čistilne naprave; na primer pri ljubljanski čistilni napravi, ki pokriva 350.000 ljudi. Prisotnost virusa gledamo še v odpadnih vodah v Kopru, Kranju, Celju, Velenju, Mariboru in Domžalah. Trenutno se količina virusa v več čistilnih napravah dviguje že ves mesec, še posebej v vzhodni Sloveniji. Največ virusa je bilo v odpadnih vodah na začetku novembra, sledil je krajši plato, mogoče je šlo januarja in februarja malo navzdol, zdaj pa je virusa spet več. Spremljamo tudi, katere mutacije virusa so prisotne. Še vedno zaznavamo naraščanje pogostosti mutacij, povezanih z angleško različico B1.1.7 v odpadnih vodah vseh analiziranih čistilnih naprav (Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Domžale –Kamnik, Šaleška dolina). Zadnji rezultati so za tretji teden marca. Najbolj izrazito je količina narastla v odpadni vodi iz čistilne naprave Maribor (70 odstotkov), sledi Ljubljana, kjer tudi prevladuje.

Pri določanju mutacij vse kaže, da lahko z analizo odpadnih voda prej zaznamo, katere mutacije, povezane z različicami virusa, prevladujejo.

Če je kdo novi koronavirus in posledice širjenja epidemije že od vsega začetka jemal resno, ste to bili vi. Kaj pravite, kdaj nam bo uspelo premagati novi koronavirus?

Če pogledamo, kaj se je v zgodovini dogajalo s takimi novimi izbruhi in epidemijami, vidimo, da so bila navadno potrebna tri, štiri leta, da so se družba, znanost in medicina prilagodile takemu agresivnemu virusu. Seveda je bil napredek znanosti neverjeten in organizacija znanosti v Sloveniji in v svetu tudi. To je lep primer, da še nismo izgubili občutka za sočloveka. Da smo hitro prišli do cepiva, gre tudi na račun tega, da so države združile sredstva.
Zagotovo bodo razvili še izboljšana cepiva, ki bodo še učinkovitejša tudi proti novim različicam. Najpomembnejše pa je, da ostanemo solidarni. Če se bomo precepili samo v enem delu sveta, to drugim predelom ne bo pomagalo. Tam se bo virus širil, pojavljale se bodo nove različice. To je kontinuiran boj.

Že zdaj bi lahko živeli precej normalno, če bi se držali osnovnih ukrepov: da nosimo masko, da ob vsakem prehladu ali spremembi zdravstvenega stanja ali ob glavobolu ostanemo doma. Če je prehlajen otrok, tudi. Testiranje, testiranje, testiranje. Če ugotovimo, da smo negativni, lahko delamo naprej. Brez tega epidemije ne bomo ukrotili. Veliko bo treba poslušanja, pogovarjanja in manj represije.

Ko je prišlo prvo cepivo proti covidu-19, je zavladal velik optimizem, trenutno pa se mnogim zdi, da tudi cepivo ne bo prineslo hitrega izboljšanja. Ali zaupate v moč cepiv proti covidu-19, v moč cepljenja in precepljenosti?

Da, zelo zaupam. Prepričana sem, da bodo na razpolago vse boljša cepiva. Cepljenje je veliko boljše, kot prenašanje res hudih posledic covida-19. Še zlasti, ker si ta trenutek ne predstavljamo posledic, ki jih bodo trpeli ljudje po prebolelem covidu-19. Sama sem izgubila očeta in tasta, ki sta zbolela in umrla za koronavirusno boleznijo. Na lastne oči sem videla, kakšne so posledice po prebolevanju covida-19. Tudi zdravniki glasno opozarjajo, da so tudi po blažjem covidu-19 posledice lahko zelo hude.

Pred vami je zdaj, ko ste postali direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, več izzivov. Med pomembnejšimi in zahtevnejšimi je graditev novega Biotehnološkega stičišča NIB. Sodobno središče bo zraslo ob zdajšnjih prostorih Biološkega središča nasproti ljubljanskega Živalskega vrta. Koliko časa ste čakali na začetek graditve?

Zelo dolgo. Prve ideje segajo že desetletje nazaj. Leta 2014 smo imeli izdelan načrt za gradbeno dovoljenje, ki smo ga pridobili leta 2016. Z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo do zdaj vložili že 1,5 milijona evrov. Zdaj smo pred tem, da izberemo ponudnika gradbenih in obrtniških del. Vse imamo pripravljeno, čakamo pa državo, da bo odobrila manjkajoča sredstva. Investicija ni pomembna le za inštitut, ampak tudi za razvoj znanosti in podpornih dejavnosti, ki jih zagotavljamo družbi. Ukvarjamo se z okoljem, z vplivom človeka na okolje, s spremljanjem okolja. Naša oceanografska boja Vida v Piranu ves čas oddaja podatke o stanju morja. Spremljamo onesnaženje rek, spremembe favne in flore v naravi zaradi posegov, z opisom bioloških parametrov pomagamo pri načrtovanju posegov v okolje. Okolja ne moreš upravljati, če ga ne poznaš. Sodelujemo s podjetji pri razvoju zdravil, opravljamo toksikološke raziskave in raziskave raka.

Biologija že dolgo ni več iskanje metuljev z metuljnico. Pridobivamo velike količine podatkov z metodami molekularne biologije in sistemske biologije. Te podatke je treba ustrezno bioinformatsko in biostatistično obdelati ter oblikovati za končna nova spoznanja.

Z Biološkim stičiščem boste rešili prostorsko stisko. Kaj pa kadrovsko? Kako uspešni ste pri zaposlovanju novih sodelavk in sodelavcev?

Nacionalni inštitut za biologijo je v nekaj letih zrasel s 130 na 175 zaposlenih, toliko jih načrtujemo do konca letošnjega leta. Zdaj že osemdeset kolegic in kolegov dela v zabojnikih, kjer imamo tudi laboratorije. Ampak to je začasna rešitev, res moramo priti do nove stavbe. To je za nas ključen projekt! Investicija je ocenjena na približno 28 milijonov evrov.

Direktorji osrednjih slovenskih raziskovalnih inštitutov ste vlado opozorili na pomembno vlogo znanosti pri okrevanju in odpornosti po pandemiji covida-19. Kakšno je vaše sporočilo odločevalcem in tudi širši javnosti?

Vlaganje v znanost je priložnost za družbo. Raziskovalci so po navadi zelo iznajdljivi in bodo svoje niše našli tako ali drugače. Razvoj znanosti je predvsem pomemben za razvoj in delovanje države in družbe, inovativnosti, delovanje in ustanavljanje visokotehnoloških podjetij. Opozorili smo, da je treba nujno sprejeti Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in z njim dati podlago za boljše financiranje. V Sloveniji je financiranje znanosti v primerjavi z drugimi državami EU-ja močno podpovprečno. Govorim pa o majhnih sredstvih. Zakon bi zagotovil en odstotek bruto družbenega proizvoda, ki bi šel za znanost.

V Sloveniji smo glede projektnega financiranja znanstvenikov in znanosti posebni.

Mislim, da večina ljudi ne ve, da sploh nimamo nobenih stalnih delovnih mest. V celoti smo plačani iz projektov, ki jih pridobimo na odprtih razpisih. To pomeni, da raziskovalec lahko prijavi tudi deset projektov, da dobi enega. Ta stalna gonja za projekti ne omogoča stabilnosti. Pomeni, da so vsi raziskovalci oddani in je njihovo delo zapečateno za leto, dve, tri. Pomeni, da smo zato manj odzivni za hitre in nenadne potrebe gospodarstva in družbe.