Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da v petek v srednjih šolah še ne bodo začeli samotestiranja. Razlog je zamuda pri dobavi testov. Dodali so, da bodo o novih terminih dijaki in šole pravočasno obveščeni.

Napovedano je bilo namreč, da se bo samotestiranje dijakov s hitrimi testi na okužbo z novim koronavirusom začelo v petek, nato pa bi testiranja ponavljali vsak ponedeljek. Učenci zadnje triade osnovnih šol pa naj bi se začeli samotestirati po prvomajskih praznikih.

Teste so naročili prek skupnega evropskega javnega naročila, v prvi fazi pa so naročili 300.000 testov.

Peticija proti samotestiranju otrok v šolah

Predstavniki civilnih iniciativ Delavcev v vzgoji in izobraževanju, Otrok ne damo, Starši za ustavno presojo obveznega nošenja mask za otroke od 6. razreda do 4. letnika, Maske dol, Združeni gostinci, Odprimo Slovenijo in Civilna iniciativa za nadzor nad delom uradnih oseb, Sindikat taksistov Slovenije, Gibanje Triglav ter Odbor za človekove svoboščine so pred DZ-jem predstavili svoje nasprotovanje uvedbi samotestiranja v šolah.

Glede na to, da je v tistem času v DZ-ju potekala seja komisije DZ-ja za peticije o problematiki brezdomstva, so predlagali, naj se ves denar, namenjen samotestiranju otrok in testiranju šolnikov ter promociji tega, usmeri v boljše pogoje za brezdomce.

Učiteljica Renata Filipič je pojasnila, da so zbrali več kot 21.000 podpisov, ki so jih želeli predati predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku republike Borutu Pahorju in ministru za zdravje Janezu Poklukarju. "Ker na naš apel niso bili odzivni, jim svoje želje sporočamo pred državnim zborom," je dejala učiteljica, ki ne želi nadzorovati svojih učencev pri samotestiranju.

Po njenih besedah samotestiranje, nošenje mask, razkuževanje rok in vzdrževanje telesne razdalje štejejo med represivne ukrepe, ki da niso učinkoviti. Ena od mam, Aleksandra Kostanjevec, pa je napovedala, da bodo svoje otroke zaščitili, po potrebi tudi s tožbami.

Pozitivnih 23,2 odstotka testov

V torek je bilo po opravljenih 5306 PCR-testih potrjenih 1233 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih izvidov testov je znašal 23,2 odstotka. Umrlo je pet bolnikov. Sedemdnevno povprečje ostaja nad 1000. Opravljenih je bilo tudi 23.413 hitrih antigenskih testov. Po podatkih sledilnika za covid-19 je v državi 13.451 aktivnih primerov okužb.

Po podatkih vlade je v bolnišnicah zaradi covida-19 622 bolnikov, 154 jih potrebuje intenzivno nego. V torek so v domačo oskrbo odpustili 62 covidnih bolnikov.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb, ki je bilo dan prej 1014, se je povzpelo na 1021. V skladu z načrtom sproščanja ukrepov tako država ostaja v rdeči fazi, saj pogoj za prehod v oranžno fazo – povprečno manj kot 1000 okužb na dan v enem tednu – ni izpolnjen.

Nekoliko se je povečalo tudi število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. V torek jih je bilo v bolnišnicah pet več kot v ponedeljek, na intenzivnem zdravljenju pa osem več.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Znova viden upad okužb

Po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuške Čakš Jager 14-dnevna kumulativna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev kaže rahel upad.

Pred zadnjim zaprtjem države je bila 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev 673, trenutno pa se je ustavila pri 637.

Vedno večji delež zdajšnjih okužb predstavlja lokalni vir okužbe. Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe pa je družina oz. skupno gospodinjstvo. "Še vedno je delovno mesto tisto, kjer morda nismo izkoristili vseh možnosti, da zmanjšamo ta delež možne lokacije prenosa, in pri tem velja poudariti, da je delo na domu, kjer je to mogoče, še vedno izjemno priporočljivo in prosimo, da tam, kjer se da, da se to tudi uspešno izvede. Delovno mesto je še vedno pomemben dejavnik in morda neizkoriščen glede ukrepov zamejevanja širjenja." Tudi pri angleškem sevu je med 1. marcem in 12. aprilom glede na podatke iz ankete navedeno, da je to širjenje najpogostejše v družini, pa tudi na delovnem mestu.

Veliko okužb še vedno v delovni populaciji

V primerjavi z obdobjem izpred dvema tednoma se je dvignilo število okužb v starostni skupini od 15 do 24 let. Še vedno jih je veliko tudi v delovni populaciji, vztrajno pa se zmanjšuje delež v skupini nad 75 let, kar je po besedah Čakš Jager verjetno posledica učinkovitosti cepljenja in ukrepov v domovih za starejše, kjer trenutno izbruhov ni. "V zadnjih dveh tednih je samo en dom za starejše občane odkril več kot dva primera potrjene okužbe, drugje imamo samo po kakšen primer." Pri številu umrlih v zadnjem mesecu izstopa Koroška, najmanj jih je bilo v jugovzhodni Sloveniji.

Cizelj: Širjenje okužb nam je uspelo upočasniti

Da za zdaj kaže, da nam je z 11-dnevnim zaprtjem države uspelo doseči spremembe v razvoju epidemije, pa je poudaril Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan (IJS). Reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži en okuženi, se je s približno 1,2 zmanjšalo na približno ena. Že nekaj dni se številke ohranjajo na približno isti ravni. "Če zdržimo v takšni situaciji, nam bosta precepljenost in prekuženost sama po sebi v relativno kratkem času, recimo nekje do poletja, uspeli epidemijo ustaviti," je dodal.

Zmanjšanje reprodukcijskega števila pripisuje predvsem manj stikom oz. boljšemu samozaščitnemu obnašanju v obdobju, ko so veljali strožji ukrepi. Brez njih bi bilo stanje v bolnišnicah v maju lahko podobna tisti v drugem valu epidemije, ko je bilo v bolnišnicah tudi več kot 1300 covidnih bolnikov. Z malo srečo in cepljenjem po načrtu ter previdnostjo pa bomo po Cizljevih besedah verjetno vztrajali pri okoli 650 do 700 bolnikih v bolnišnicah, proti poletju pa bi se te številke usmerile navzdol. A predvidevajo, da bo konec junija v bolnišnicah še vedno več kot sto bolnikov.

Cizelj je opozoril tudi, da je v primerjavi z drugim valom med covidnimi bolniki na zdravljenju v bolnišnicah več takšnih, ki potrebujejo intenzivno terapijo. Učinki ukrepov pa se glede na potek bolezni poznajo z zamikom. A za zdaj kaže, da so bili uspešni in da jim je uspelo preprečiti preobremenitev bolnišnic.

Hkrati Cizelj opozarja, da epidemije covida-19 še ni konec, saj je s PCR-testi še vedno potrjenih približno 1000 okužb z novim koronavirusom dnevno, torej še vedno vsako minuto in pol ena. Precej ljudi pa niti ne ve, da so okuženi. Po Cizljevih navedbah je tako okužb še vedno med 3000 in 4000 na dan in verjetnost, da srečamo koga, ki je okužen, ostaja velika.

Od približno 1000 potrjeno okuženih na dan pa jih bo okoli 60 z zamikom končalo v bolnišnici, približno 15 na intenzivnem oddelku, okoli deset pa jih bo žal umrlo.

Do 13. aprila s prvim odmerkom cepljenih 16,3 odstotka, z drugim blizu šest odstotkov

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ-ja Marta Grgič Vitek je predstavila zadnje številke o cepljenih in predvidene dobave novih odmerkov cepiv v aprilu.

Do 13. aprila je bilo v Sloveniji s prvim odmerkom cepljenih 16,3 odstotka prebivalstva, z drugim odmerkom pa blizu šest odstotkov prebivalcev.

S prvim odmerkom je precepljenih 14 odstotkov moških in 18,6 odstotka žensk, z drugim pa 4,4 odstotka moških in 7,3 odstotka žensk.

Kot je poudarila Grgič Vitek, so starostne skupine nad 70. letom že vse precepljene v več kot 50 odstotkih. Trenutno čakamo še na tiste v starosti med 60. in 69. letom: "To sta tisti dve skupini, kjer je bila še pred 14 dnevi velika škrbina, ki se zdaj počasi polni. Pričakujemo, da bo vsaj v skupini od 65 do 69 let do konca tega tedna ali pa v prvih dneh naslednjega tedna dosegla vsaj 50 odstotkov, v naslednjih dneh pa nato še starostna skupina od 60. do 64. leta."

Do zdaj je bilo v Sloveniji dobavljenih več kot 565 tisoč odmerkov cepiv, v prvi polovici aprila jih je bilo že blizu 150 tisoč odmerkov, do konca meseca jih obljubljajo še okoli 200 tisoč:

"Pričakuje se, da bo v aprilu prišlo v Slovenijo skoraj toliko odmerkov kot v vseh predhodnih mesecih skupaj." Na NIJZ-ju spremljajo izvajanje cepljenja prek podatkov, ki jih izvajalci sporočajo v elektronski register cepljenih oseb. Do pred kratkim so na podlagi teh podatkov delali tedenska poročila o precepljenosti in tedenska poročila o neželenih učinkih. Ta niso več potrebna, ker si lahko te podatke, ki so osveženi dvakrat dnevno, ogledamo na posebni spletni strani.

Popoldne je premier Janez Janša prek Twitterja sporočil, da bo Slovenija do konca junija prejela še dodatnih 230.000 odmerkov cepiva Pfizerja.

Največ prijav neželenih učinkov po cepljenju s cepivom BioNTech-Pfizer

Sicer pa je NIJZ do nedelje prejel 2368 prijav neželenih učinkov po celjenju s cepivom Pfizerja, medtem ko so opravili 312.298 cepljenj s tem cepivom. Pri Moderni je bilo 56 prijav ob opravljenih 41.158 cepljenjih s tem cepivom, pri AstraZeneci pa 1592 prijav na 100.339 opravljenih cepljenj, je povedala Grgič Vitek.

Vsaka prijava neželenega učinka lahko vključuje več neželenih učinkov pri isti osebi. Najpogosteje se pojavljajo splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, pri vseh cepivih so prijavljeni neželeni učinki zelo podobni.

Med resne neželene učinke spadajo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija po cepljenju (tudi enodnevna), trajna okvara, prirojena anomalija, klinično stanje in smrt.

Do 11. aprila 49 prijav resnih neželenih učinkov, največ v primeru cepiva BioNTech-Pfizer

Na NIJZ-ju so do vključno nedelje prejeli 32 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja oz. 1,3 odstotka vseh prijav neželenih učinkov tega cepiva, eno prijavo resnega neželenega dogodka po cepljenju s cepivom Moderne (1,8 odstotka glede na vse prijave) ter 16 prijav po cepljenju s cepivom AstraZenece (0,9 odstotka glede na vse prijave).

Po cepljenju s cepivom Pfizerja so imeli 12 prijav zapletov s krvnimi strdki, štirje ljudje so umrli. Med temi zapleti je bilo osem ljudi starih 80 let ali več. Enkrat je šlo za pljučno embolijo, dve globoki venski trombozi in pljučno embolijo ter en primer globoke venske tromboze. Poleg tega so prijavili štiri primere možganske kapi in štiri infarkte.

Po cepljenju z AstraZeneco pa so prejeli 10 prijav zapletov s krvnimi strdki, od tega pri petih ljudeh, starih od 60 do 70 let, in petih v starosti od 40 do 59 let. Dvakrat je šlo za vensko trombozo in pljučno embolijo, sedemkrat za vensko trombozo in enkrat za trombozo možganske arterije ob znižani ravni trombocitov.