Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bi lahko v Afriki za covidom-19 umrlo do 190.000 ljudi, če pri zajezitvi pandemije ne bodo uspešni, okužilo pa bi se lahko od 22 do 44 milijonov ljudi. Takšne so ugotovitve nove študije WHO-jeve regionalne pisarne v Brazzavillu, ki je zajela 47 držav z milijardo prebivalcev.

Strokovnjaki ves čas opozarjajo, da so afriške države še posebej ranljive v pandemiji zaradi slabe zdravstvene infrastrukture, visoke stopnje revščine, številnih spopadov in dokazane dovzetnosti za okužbo med prejšnjimi epidemijami. Za zdaj se, v nasprotju z Evropo, virus v Afriki širi počasi, določene afriške države so v prizadevanjih za zajezitev širjenja virusa uvedle karanteno, ne pa vse. Med drugim so ukrepe že omilili v Južni Afriki.

V Afriki je potrjenih 53.334 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je 2065 ljudi. Po vsem svetu je medtem za covidom-19 umrlo več kot 269.000 ljudi, okuženih pa jih je že skoraj štiri milijone.

Guterres: Pandemija sprožila cunami sovraštva in ksenofobije

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval k svetovnemu boju proti "cunamiju sovraštva, ksenofobije, iskanja grešnih kozlov in širjenja panike," ki ga je sprožila pandemija covida-19. "Zdaj moramo ukrepati, da okrepimo odpornost naših družb proti virusu sovraštva. Na spletu in na ulicah se je povečalo sovraštvo do tujcev, razširile so se antisemitske teorije, pojavili so se napadi na muslimane, povezani s covidom-19," je poudaril v videonagovoru.

Dodal je, da so v pandemiji najranljivejši starejši, a pojavila so se "prezira vredna" sporočila, ki namigujejo, da so tudi najlažje pogrešljivi. Migrantom in beguncem očitajo, da so vir okužbe, in jim ne dovolijo dostopa do zdravljenja, tarče napadov pa so tudi novinarji, zdravstveni delavci in zagovorniki človekovih pravic. Guterres je pozval politične voditelje, naj pokažejo solidarnost z vsemi člani družbe, civilno družbo pa, naj se bolje poveže z ranljivimi skupinami.

Avstralija z načrtom

"Preden bomo tekli, moramo hoditi," je sporočilo avstralskega premierja Scotta Morrisona, ko je predstavil tristopenjski načrt vlade za rahljanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in "postavitev Avstralije spet na svoje noge in nadaljevanje poti z odločnim korakom".

Načrt je vlada zasnovala, potem ko je avstralska centralna banka potrdila, da je oživitev gospodarstva v obliki črke V še vedno verjeten, da pa bo veliko odvisno od vrnitve zaupanja gospodinjstev in podjetij po odpravi ukrepov, poroča Guardian. Datumov začetka sproščanja posamezne stopnje ni določen, saj bodo vsaka zvezna država in ozemlje sama odločala o njihovem izvajanju. Vlada bo proces spremljala na tri tedne. V Avstraliji je potrjenih manj kot 7000 okužb z novim koronavirusom, zaradi covida-19 je umrlo 97 ljudi.

Sprva javna druženja do pet ljudi hkrati

Na prvi stopnji bodo odpravili določene omejitve za celotno državo in dovolili javno druženje z do petimi udeleženci in poslovne sestanke z do desetimi udeleženci. Še vedno pa bodo spodbujali delo na daljavo. Odprli bodo kavarne in restavracije, ki so imele do zdaj le prevzem hrane, po novem pa bodo imele lahko do deset gostov v prostoru, če bo med njimi primerna razdalja. Znova bodo odprte trgovine, knjižnice, plavalni bazeni in igrišča.

Dovoljene bodo poroke z do desetimi svati in žalne slovesnosti z 20 žalujočimi v žalnih vežicah in 30 na samem pogrebu. Verskih slovesnosti in maš se bo lahko udeležilo do deset vernikov. Znova bodo omogočena tudi nenujna potovanja, a le znotraj zveznih držav. Morrison je poudaril, da bo država še nekaj časa zaprta in da se bo najprej odprla za Novo Zelandijo.

Omejitve naj bi odpravili do konca julija

Sledila bo druga stopnja, ki bo dovoljevala druženje še večjega števila ljudi, odprtja še več podjetij, telovadnic, lepotilnih salonov, muzejev in kinodvoran, igralnice bodo še zaprti. V zadnji, tretji stopnji sproščanja ukrepov bo dovoljeno zbiranja do 100 ljudi, odprli bodo pube, klube, nočne klube in savne. Vse omenjene omejitve naj bi bile odpravljene do konca julija.