V večini držav EU-ja se je začela skupna kampanja cepljenja proti covidu-19, ki je leto 2020 zaznamoval kot leto pandemije. S cepljenjem so pohiteli v Nemčiji, na Slovaškem in Madžarskem, kjer so prve odmerke cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, ki je 95-odstotno učinkovito, razdelili že v soboto, ko je prispela pošiljka.

V ponedeljek bodo množično cepljenje začeli še v Belgiji, Luksemburgu, na Portugalskem in v Latviji. Kot zadnja bo kampanjo cepljenja 8. januarja začela Nizozemska.

Na Češkem se je pred kamerami v osrednji vojaški bolnišnici v Pragi za zgled drugim kot prvi cepil premier Andrej Babiš. "Ljudem se ni treba bati," je dejal. Poleg njega je odmerek cepiva prejela še 95-letna vojna veteranka Emilia Repikova.

V Avstriji so kampanjo simbolično začeli s cepljenjem petih prostovoljcev – treh žensk in dveh moških v starosti od 80 do 93 let. Do konca dneva bodo prve odmerke cepiv podelili v večini zveznih dežel. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je današnji dan označil za zgodovinski in za "začetek zmage nad pandemijo", saj da "z vsakim cepljenim stopamo bliže k normalnosti".

Premier Conte: Ta datum bo za vedno z nami

Cepljenje se je že začelo tudi v Italiji. Prvi odmerek cepiva je prejela 29-letna medicinska sestra Claudia Alivernini iz rimske bolnišnice Lazzaro Spallanzani, kjer so cepili še dva zdravnika in deset zaposlenih.

"Cepiti se je gesta ljubezni do bližnjega. Doživeli smo zgodovinski dan, ki ga ne bomo pozabili," je dejala. Italijanski premier Giuseppe Conte je na Twitterju ob tem zapisal: "Ta datum bo za vedno z nami. Najprej bomo cepili zaposlene v zdravstvu, nato ranljivejše skupine, nato pa bomo razvili imunost in dokončni poraz virusa še pri celotni populaciji." Prvo medicinsko sestro so cepili tudi v deželi Lombardiji, ki je bila v epidemiji spomladi letos najhuje prizadeta in je zato prejela največ, 10.000 odmerkov cepiva.

V Nemčiji tudi težave s temperaturo cepiv

V Nemčiji je v več bavarskih mestih nastala zamuda pri cepljenju, potem ko se je izkazalo, da okoli 1000 odmerkov cepiva BioNTech/Pfizer med prevozom morda ni bilo hranjenih na ustrezno nizki temperaturi.

Sorodna novica Do konca leta cepivo za 16.000 ljudi. Mladi in zdravi odrasli na vrsti najprej marca.

Zdravstveno osebje je namreč opazilo, da se je temperatura ene izmed skrinj za prevoz cepiva povzpela na 15 stopinj Celzija, medtem ko so proizvajalci določili, da je najvišja dovoljena temperatura osem stopinj.

BioNTech je sporočil, da je odgovoril na povpraševanje prejemnikov cepiva, ali so ti odmerki še uporabni, ni pa pojasnil, kaj jim je povedal, poroča Reuters.

Cepivo, ki uporablja tehnologijo mRNA, mora biti hranjeno na zelo nizkih temperaturah, okoli minus 70 stopinj Celzija, preden se ga pošlje distribucijskim centrom v posebej zasnovanih hladnih skrinjah. Nato mora biti cepivo hranjeno na temperaturi od dve do osem stopinj, da je uporabno do pet dni.

Zamude v Nemčiji ponazarjajo izzive na področju cepljenja. Nadzorni organi še pregledujejo cepiva drugih proizvajalcev, vključno z Moderno in AstraZeneco, te je manj zahtevno prevažati.

Države se same odločajo, kdo bo med prvimi cepljenimi

Cepivo podjetij Pfizer in BioNTech je bilo odobreno na ravni EU-ja, članice pa so dobile vsaka po 9750 odmerkov. Kdo bo najprej prejel cepivo, se je odločila vsaka država posebej. Nekatere države prve odmerke namenjajo zdravstvenemu osebju, druge bodo najprej cepile oskrbovance domov za starejše. Pozneje, ko bodo prejele več cepiva, naj bi bilo cepljenje proti covidu-19 dostopno vsem.

O začetku cepljenja že poročajo tudi s Cipra, kjer so cepili več deset oskrbovancev in uslužbencev doma za starejše v prestolnici Limassol, Španije, kjer je kot prva cepivo prejela 96-letna oskrbovanka doma za starejše, Francije in tudi Slovenije.

Na Švedskem je bila prva cepljena 91-letna stanovalka doma za starejše, cepljenje so v domovih za starejše začeli tudi na Hrvaškem, kjer je bila kot prva cepljena 81-letnica. O začetku cepljenja poročajo še iz Danske.

WHO: Pandemija covida-19 ne bo zadnja

Združeni narodi so 27. december razglasili za mednarodni dan pripravljenosti na epidemijo.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je ob tem opozoril, da trenutna pandemija covida-19 ne bo zadnja, "saj so epidemije del življenj", zaradi česar morajo države več denarja nameniti zdravstvenim sistemom. Pa ne le zdravstvu, ampak za celovit vladni in družbeni pristop k boljši pripravljenosti. Pandemija je po njegovih besedah izpostavila tesno prepletenost med zdravjem ljudi, živali in planeta, kar zahteva enoten pristop.