Poleg 3800 PCR-testov je bilo opravljenih tudi 30.829 hitrih antigenskih testov, delež pozitivnih izvidov ni znan – tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili sicer napoteni še na PCR-testiranje.

Po podatkih vlade se v bolnišnicah zdravi 436 bolnikov s covidom-19, kar je eden manj kot dan pred tem. Število bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje na intenzivni negi, ostaja nespremenjeno – 84. Z bolnišničnega zdravljenja je bilo odpuščenih 48 ljudi.

Po podatkih NIJZ-ja se je sedemdnevno povprečje okužb s četrtkovih 689 znižalo na 678.

V petek so umrli trije ljudje s covidom-19.

Strah zaradi (sicer pričakovanih) stranskih učinkov cepljenja

V javnosti se stopnjuje dvom o varnosti cepiva AstraZenece, sploh po novici o tem, da je imelo 26 učiteljev na velenjski osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda težave, kot so vrtoglavica, slabost, glavobol in visoka telesna temperatura. Dodatna vprašanja odpirajo novice iz tujine – nekaj držav EU-ja je iz previdnostnih razlogov celo začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece, potem ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov.

Čeprav strokovnjaki zatrjujejo, da gre pri stranskih učinkih za pričakovane reakcije, delež ljudi, pri katerih so se po cepljenju pojavili strdki, pa ni nič večji kot pogostnost pojavljanja krvnih strdkov sicer, pa strah ponekod ostaja.

To se je med drugim pokazalo v Novi Gorici, kjer so zaposlene v vzgoji in izobraževanju začeli cepiti v petek. Približno 40 prijavljenih je cepljenje namreč odpovedalo, odzvalo se jih je 260.

V Izoli bi morali 251 šolnikov cepiti danes, a so informacije o zapletih po cepljenju s cepivom AstraZenece, ki so prišle iz tujine, privedle do številnih odpovedi cepljenja zaposlenih. Cepljenje je zato odpovedano in bo v ZD-ju Izola tistim, ki se želijo cepiti, omogočeno v ponedeljek.

Vzgojitelje in učitelje danes cepijo na Ajdovskem, kjer jih pričakujejo več kot 300. Na družbenem omrežju je ob tem zakrožila fotografija z logotipoma ajdovske in vipavske občine ter z logotipom Zdravstvenega doma Ajdovščina, na katerem pozivajo k bojkotiranju cepljenja. Gre za zlorabo, so za Televizijo Slovenija potrdili na vipavski in ajdovski občini.

V Celju se je za današnje cepljenje prijavilo 890 učiteljev in vzgojiteljev, kar je približno 60 odstotkov zaposlenih. Na koncu je bila udeležba približno 20 odstotkov manjša. "Vsakega pred cepljenjem opozorimo glede stranskih učinkov in kako postopati – da v tem primeru pokličejo svojega osebnega zdravnika," je za Televizijo Slovenija dejala vodja programa zdravstvene nege v ZD-ju Celje Doroteja Štruc.

Štrukelj: Močnejši, kot je imunski sistem, bolj bo reagiral na vnos cepiva

"Ob močnejši reakciji po cepljenju je večja verjetnost, da bo nastalo več protiteles," je v Odmevih Televizije Slovenija dogajanje v povezavi z velenjskimi učitelji komentiral Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Sorodna novica Štrukelj: Močnejši, kot je imunski sistem, bolj bo reagiral na vnos cepiva

Ob tem je opozoril, da je treba ločiti med neželenimi učinki in učinki, ki so običajni pri določeni aplikaciji, in poudaril, da je pri cepivih v ospredju varnost. "Vsa cepiva, bolj ali manj, tvorijo neki določen odgovor organizma. Po vsakem cepivu – vidimo, da je pri cepivu AstraZenece mogoče nekoliko več – naš organizem reagira pozitivno. Močnejši, kot je imunski sistem, bolj bo reagiral na vnos tujka. Cepivo je namreč neke vrste tujek," je pojasnil Štrukelj. Evropska agencija za zdravila je sicer ugotovila, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji. S tem cepivom je cepljenih od 70 do 80 milijonov ljudi, resnih neželenih učinkov pa je le nekaj deset.

Kot je dejal, so pričakovani učinki po cepljenju natančno opisani. "Mogoče je bila napaka na svetovni ravni, da nismo tega dovolj natančno povedali vnaprej," je dejal Štrukelj. Med pričakovane učinke je sicer naštel povišano temperaturo, ki je lahko zelo visoka, in bolečino, ki ni nujno omejena na mesto vboda. "Počutimo se, kot bi preživeli neke vrste gripo. En dan smo zelo utrujeni, s tem moramo živeti, ampak nato to izzveni in posameznik je zaščiten," je dejal.

Štrukelj sicer meni, da je pravilno, da se dosledno objavljajo vse ugotovitve in številke glede neželenih učinkih, da se o cepljenju lahko odloči vsak sam. "Ampak še vedno zagovarjamo, da so cepiva varna," je zatrdil.

Poklukar: To so pričakovani stranski učinki cepljenja

Že prej se je na dogodek odzval zdravstveni minister Janez Poklukar in dejal: "Dejstvo je, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te smo zaznali tudi pri drugih. Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh." Ob tem je poudaril, da so blagi stranski učinki do neke mere celo zaželeni. "Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom kar koli narobe, po drugi strani pa to kaže na potencial, ki ga cepivo ima, in na ustrezen odziv," je dejal minister.

"Po informacijah zdravnikov iz Velenja gre pri cepljenju učiteljev za običajne težave, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZenece. Gre za povišano temperaturo, mrazenje … Zapleti, ki se v nekaj dneh popolnoma umirijo. Vse težave, ki se pojavijo pri cepljenju, se registrirajo in prihajajo v naš registrski center in jih vsak dan tudi pogledamo. Pogledali bomo tudi te in se bomo odločili, kako naprej," pa je za TV Slovenija povedal direktor NIJZ-ja Milan Krek.

Protest dvolastnikov zaradi obveznega testiranja

Iz Goriške prihajajo pozivi vladi, naj sprosti prehajanje meje za dvolastnike – ti namreč niso izvzeti iz zahteve tedenskega testiranja na novi koronavirus. Da gre za popolnoma nesmiseln in neživljenjski ukrep, so znova opozorili v Brdih, kjer je več kot 150 kmetov, ki obdelujejo zemljo na obeh straneh meje. Pristojne ministre in strokovno skupino za covid vabijo, naj se o tem prepričajo na terenu. Dvolastniki iz Brd so se do zdaj morali testirati v dolini, v Novi Gorici – kar jim je vzelo dodatnih nekaj ur. Danes je bilo zanje vendarle izredno testiranje na Dobrovem.

Državni sekretar Uršič obiskal VDC Ince

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je obiskal Varstveno-delovni center Ince Mengeš. Z direktorico Vladko Pacek sta se pogovarjala predvsem o tem, kako se tudi zdaj, ko so stanovalci precepljeni, držati vseh protokolov in spoštovati zaščitne ukrepe, je za medije povedal Uršič. Center Ince se je na okužbo z novim koronavirusom po njegovih besedah zelo dobro pripravil. "Vodstvo je skupaj s sodelavci pripravilo protokole, dosledno so spoštovali zaščitne ukrepe. Kljub temu je po prvem cepljenju prišlo v domu do okužbe," je po obisku v izjavi za medije dejal Uršič.

"Pri osebah z motnjo v duševnem razvoju je težko vzdrževati fizično distanco in verjetno je bil to razlog, da je ena oseba prenesla okužbo na toliko uporabnikov," je dejala direktorica centra. Kot je pojasnila, je bila večina uporabnikov oz. stanovalcev asimptomatskih, polovica jih je imela blažje simptome, pri šestih pa je bil potek bolezni malce hujši. Zahvalila se je Zdravstvenemu domu Domžale, ki so jim ves čas stali ob strani, in predvsem zaposlenim, ki so ne glede na to, na katero delovno mesto so razporejeni, v tistem času aktivno delovali v rdeči coni.

Posodobljena strategija cepljenja

Zaradi nekaterih novih strokovnih okoliščin v povezavi s cepivi in uskladitve dela besedila s sedmim protikoronskim svežnjem je vlada znova posodobila obstoječo strategijo cepljenja, in sicer v delu o financiranju – cepljenje je tako zagotovljeno za vse, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne samo za državljane Republike Slovenije.

Poleg tega je vlada v strategiji posodobila podatke o cepivih, med cepilne centre je dodala Onkološki inštitut Ljubljana, med prednostne skupine za cepljenje pa poleg policije tudi Slovensko vojsko.

Vlada presodila, da bi shodi lahko sprožili tretji val okužb

Vlada je na petkovi dopisni seji sprejela tudi mnenje glede začasnega zadržanja tretjega odstavka 5. člena odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covidom-19. Ta določa, da so začasno prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke, kar onemogoča tudi protestiranje na javnih krajih, tudi če se protestnega shoda udeleži manj kot deset ljudi. Vlada je v mnenju, ki ga bo poslala na ustavno sodišče, zapisala, da bi začasno zadržanje lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice za javno zdravje, saj bi državo lahko zajel tretji val okužb in povzročil zlom zdravstvenega sistema, to pa bi lahko posledično narekovalo potrebo po še hujših ukrepih na drugih področjih.