Zaradi covida-19 je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 38 bolnikov, eden pa je bil odpuščen iz bolnišnice. Na intenzivni negi je devet bolnikov s covidom-19. Število hospitaliziranih oseb v bolnišnicah se je tako v primerjavi s ponedeljkom zmanjšalo za dve, število bolnikov na intenzivni negi pa je ostalo nespremenjeno. Eno osebo so izpustili iz bolnišnične oskrbe.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zdravijo 17 bolnikov s covidom-19, kar je eden manj kot dan prej. Intenzivno zdravljenje tako kot dan prej potrebujejo trije bolniki, vsi so tudi intubirani.

V mariborskem kliničnem centru se je v torek zdravilo 15 bolnikov z novim koronavirusom, na intenzivni negi pa so prav tako kot dan prej še vedno štirje bolniki. Oseba, ki je v torek umrla za posledicami covida-19, je bila zabeležena prav v UKC Maribor. Iz bolnišnice so tam doslej odpustili 81 oseb.

V Kliniki Golnik so bili danes do 14.30 hospitalizirani štirje bolniki. V celjski bolnišnici pa bolnikov s covidom-19 ne zdravijo že od nedelje. Skladno s protokolom bodo bolniki iz regije, ki gravitira v Celje, do nadaljnjega premeščeni v ostale covid-bolnišnice.

Skupno število testiranj v Sloveniji je s torkovimi naraslo na 65.694. Med 1463 pozitivnimi je 645 moških in 818 žensk. Po en nov primer okužbe z virusom sars-cov-2 so zabeležili v osrednjeslovenski in jugovzhodni regiji.

Sedem pacientov v zobozdravstvenih ordinacijah

"Zobozdravniki imajo težko nalogo. V naročilnih knjigah imamo že naročene paciente, potem so tu protetični pacienti, ki so v delu, treba je oskrbeti paciente, ki so obiskali nujno zobozdravstveno vstopno točko, in tudi nujne paciente, ki so zboleli v teh dneh. V javni mreži bo težko v ordinacijskem času obravnavati več kot sedem pacientov. Če želimo zagotoviti optimalno varnost med pacienti, so potrebni higienski in dezinfekcijski postopki ter prezračevanje prostorov," je ob ponovnem odpiranju zobozdravstvenih ordinacij na vladni novinarski konferenci pojasnil predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslav Pavlović.

Zobozdravniki bodo vse, ki so bili naročeni in je bil termin prestavljen, o tem obvestili. Ni jim treba obiskati ordinacije ali klicati. Vstop v ordinacije bo omejen le na naročene paciente, ki bodo na vprašalnik o novem koronavirusu odgovorili negativno.

Določene vstopne točke pa bodo imele organizirane tudi nujne zobozdravstvene ambulante za sumljive ali potrjene primere novega koronavirusa. Ti pacienti ne bodo smeli biti obravnavani v vsaki ordinaciji, ampak le v določeni in pod posebnimi pogoji, je pojasnil.

"Bili smo med prvimi v Evropi, ki smo pravočasno in strokovno omejili delo v zobozdravstvu samo na nujne storitve in na predpisanih lokacijah. V nujnih zobozdravstvenih vstopnih točkah ni bil okužen noben zobozdravstveni delavec ali sodelavec. Z zaprtjem zobozdravstvenih ordinacij je bil prispevek zobozdravnikov k obvladovanju širitve novega koronavirusa zelo velik. Pod nadzorovanim okoljem smo organizirali izvajanje nujnih zobozdravstvenih storitev na devetih vstopnih točkah za zobozdravstvo," je še dejal Pavlović.

Sicer pa so zobozdravniki med epidemijo novega koronavirusa na vstopnih točkah do torka obravnavali 11.613 pacientov, od tega 81 sumljivih primerov glede morebitne okužbe z novim koronavirusom.

Prenaročanje bolnikov na stomatološki kliniki

Strokovna direktorica stomatološke klinike UKC Ljubljana Martina Drevenšek je povedala, da so od začetka epidemije prenaročili okoli 7600 bolnikov. V tem času so opravljali nujne storitve, od ponedeljka pa naročajo tiste bolnike, pri katerih zdravnik po triaži oceni, da se jim bo ob nadaljnjem odlaganju obravnave naredila največja škoda.

Drevenškova je tudi pojasnila, da stomatološka klinika ni bila zaprta v času epidemije, pač pa so opravljali posege, ki so bili nujni, neodložljivi oz. bi pomembno poslabšali ustno ali sistemsko zdravje bolnika. So pa v marcu so opravili slabo tretjino programa, ki bi ga sicer, aprila pa še manj.

Od ponedeljka, ko je v praksi spet dovoljeno opravljati vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve, ki so zastale v času epidemije, pa so povečali obseg dela.

"Zdaj bomo delo lahko nadaljevali v samostojnih ambulantah in zelo omejeno v ordinacijskih ambulantah. Številka, kakšen delež bolnikov bomo lahko po novem obravnavali, pa se razlikuje od oddelka do oddelka - od tretjine do dobre polovice ali dveh tretjin glede na prejšnji obseg. V celoti pa bomo lahko obravnavali približno polovico manj bolnikov v istem času," je dejala.

Zdaj večinoma na preglede in storitve kličejo tiste bolnike, ki so obstali na sredini zdravljenja v začetku epidemije ali pa so čakali na prvi pregled oz. prvo zdravstveno storitev. "Po pregledu napotnice oz. zdravniške dokumentacije ocenimo, da je njihovo zdravstveno stanje tako, da jim moramo prednostno poklicati. Ti imajo prednost tudi, ko se naročajo novi bolniki," je pojasnila.

Bolnike pokličejo in jih naročijo, potem pa dan pred napovedanim terminom spet preverijo njihovo zdravstveno in epidemiološko stanje, znova pa to preverijo tudi ob vstopu v kliniko.
Po besedah vodje centra za otroško in preventivno zobozdravstvo na kliniki Roka Kosma pa so v tem času obravnavali zlasti večje poškodbe čeljusti pri otrocih in mladostnikih, pri katerih bi odložitev zdravljenja močno vplivala na dober izid zdravljenja. Marsikatero drugo stanje pa v razmeroma kratkem obdobju ne bi smelo povzročiti poslabšanja za dober izid zdravljenja, je dodal.

Donacija zaščitnih kapuc

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana bo namreč prevzel donacijo Rotary Distrikta Slovenija, ki jim je namenil 80.000 evrov vredne zaščitne naglavne kapuce. Oprema, ki jo že uporabljajo, se je, opažajo, izkazala kot primerna ob največji izpostavljenosti novemu koronavirusu, saj ima zelo dober vidni kot, primerno obstojnost baterije in omogoča hitro namestitev.

V organizaciji Rotary Distrikt Slovenija so se za donacijo, ki so jo prispevali člani vseh slovenskih Rotary klubov in ki jo bodo izročili popoldne, odločili zaradi povečanega obsega dela osrednje slovenske bolnišnice v času epidemije in ker želijo v težkih časih pomagati slovenski družbi in zdravstvu, so zapisali v izjavi za javnost.

"Člani iz celotne Slovenije so začutili, da morajo v teh težkih trenutkih za slovensko družbo in zdravstvo stopiti skupaj in po svojih močeh pomagati z donacijo, saj bomo samo tako lahko čim prej skupaj premagali vsenavzočno epidemijo covida-19," je pred predajo opreme po navedbah UKC-ja Ljubljana dejala guvernerka Rotary Distrikta Slovenija Irena Kos.

Donacijo v UKC-ju razumejo kot veliko priznanje njihovemu delu in hkrati zavezo, da še naprej razvijajo osrednjo bolnišnico kot središče znanj za zdravje celotne Slovenije, so sporočili iz UKC-ja.