"Z umirjanjem epidemije v Sloveniji smo začeli postopno intenzivirati vse zdravstvene dejavnosti. Petkov odlok nalaga izvajalcem, da začnejo izvajati vse zdravstvene storitve, ki niso nujne. V skladu s tem skušamo povečevati naše dejavnosti," je pojasnil generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar.
Med krizo je bila zaprta ortopedska klinika, ki so jo namenili zdravljenju bolnikov s covidom-19, zdaj pa znova deluje. "Operacije se izvajajo v štirih operacijskih dvoranah. Če bo epidemiološka slika ustrezna, bomo tam že v naslednjih tednih začeli dodatni program, s katerim bomo skušali zagotavljati vzdržnost, tudi čakalnih vrst," je pojasnil Poklukar in pri tem bolnike opozoril, da bodo dobili nove datume za ambulantne posege, saj stari ne veljajo več, o čemer so jih že začeli obveščati.
V UKC-ju med epidemijo več presaditev organov
Poudarili so tudi, da sta med 1500 transplantiranci v Sloveniji za covidom-19 zbolela le dva, oba so uspešno pozdravili. V UKC-ju so ob tem poudarili dobro sodelovanje s Slovenija-transplantom in dodali, da je Slovenija po številu opravljenih posegov že v običajnem času, med krizo pa še posebej, v svetovnem vrhu.
Ker so se v UKC-ju Ljubljana v zadnjih tednih posvečali predvsem boju z novim koronavirusom, so se pojavili zastoji tudi na drugih področjih, opravljeni program je precej manjši. "Marsikje so še posledice covida-19 in postopoma zaganjamo programe. V marcu smo sicer naredili približno 37.000 ambulantnih pregledov, kar je izredno malo. Aprila smo to že povečevali, v prvem tednu maja pa smo že na polovici tega, kar smo dosegli v aprilu," je stopnjevanje dejavnosti pojasnil direktor.
Z nadurami skušajo nadomestiti zamujeno
"Kdaj bomo odpravili vse za nazaj, je težko napovedati. Dnevno spremljamo epidemiološko situacijo, koliko je novookuženih in sprejetih. Videli bomo, kaj bo v naslednjih dneh," pravi Poklukar. V marcu so naredili le od 30 do 40 odstotkov predvidenega programa v ambulantah. "Marca je bilo v najhujših dneh na delovnem mestu približno 3600 zaposlenih. V petek pa približno 5200," je razliko med številom tistih, ki so delali med krizo in zdaj, ko se stvari normalizirajo, podal Poklukar.
Zato, da bi v najkrajšem mogočem času nadomestili zamujeno, zdaj marsikje delajo več. To pa prinaša dodatne stroške, kot so nadure zdravnikov in zagotavljanje zaščitne opreme, pravi Poklukar. V številnih enotah bodo zato začeli kalkulacijo novih stroškov, ki bodo nastali zaradi novih varnostnih ukrepov.
Najgladkeje bo za zdaj potekalo delo na področjih pediatrije, ginekologije in infektologije, kjer ni čakalnih vrst. "Kar se tiče preostalih dejavnostih, dermatološka klinika še ne deluje kot oddelek, 1. junija bo predvidoma v enakem obsegu kot pred epidemijo. Infekcijske klinike imamo začasno na drugem naslovu, iščemo številne rešitve, praktično za vsako področje posebej," je pojasnil Poklukar in dodal, da bo še poseben izziv stomatologija, saj bodo v zobozdravstveni dejavnosti veljali še posebej strogi varnostni ukrepi za zdravnike.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje