Za umik določbe, da bi bilo zdravljenje zapletov za bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z obveznim cepljenjem, na plečih posameznika, so se odločili po negativnih odzivih iz javne razprave, pa tudi stroka je ocenila, da je tak ukrep prekomeren in nesorazmeren, je na okrogli mizi spomnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.

Na mizi imajo zato več drugih ukrepov, na primer vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka, omejitev za vstop v vrtec oz. izobraževalni sistem itd. Katere ukrepe bodo izbrali, še ni znano.

Cepljenje, tudi z obveznimi cepivi, medtem pri nas še naprej upada, približno za odstotek vsako leto, je opozorila epidemiologinja Alenka Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodala, da so razlike tudi po območjih. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost, je opozorila.

Tako lahko tudi pri nas izbruhne epidemija ošpic, s kakršno se trenutno spopadajo v Italiji in Romuniji, kjer so v tem času ugotovili že 4.000 primerov bolezni, 19 ljudi pa je zaradi ošpic tudi umrlo.

Strezni šele bolezen
Med starši, ki niso cepili svojih otrok z obveznimi cepivi, je bil tudi znani tekaški trener Urban Praprotnik. S soprogo sta oklevala glede cepljenja, ker sta imela zdrave otroke, srečevala sta se z zelo nasprotujočimi si informacijami o cepljenju, sama pa o cepljenju nista dovolj vedela. V tistem trenutku bi najbolj potrebovala, da bi jima strokovnjaki dobro in preprosto predstavili dejstva o cepljenju. Njuna otroka sta zbolela za oslovskim kašljem in po tej izkušnji sta s soprogo otroka dala cepiti.

Infektolog ter pediater z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Pokorn meni, da strašenje staršev pred tem, kaj se otroku lahko zgodi, če ga ne bodo cepili, ne pomaga, pač pa najpogosteje žal pomaga le izkušnja z boleznijo. Pediatrinja Helena Mole je ob tem dodala, da velikokrat prepriča že zgled zdravstvenih delavcev.

Ker je svet postal globalna vas, so potencialna tarča nalezljivih bolezni vse necepljene osebe. Po besedah Gobčeve bi bilo najbolje, da bi starši prepoznali cepljenje kot prednost za posameznika in tudi skupnost. Tako bo treba kritične skupine bolje nasloviti, jih bolje informirati in pediatre opolnomočiti s komunikacijskimi veščinami, da bodo še boljši v prepričevanju, je ocenila.