V podatkih o številu okužb in smrti zaradi koronavirusa vedno znova preseneti prizadetost nekaterih držav v primerjavi z drugimi. V Evropi predvsem veliko število bolnikov v Španiji, Italiji in vedno bolj v Veliki Britaniji.

A vedno bolj v ospredje stopajo tudi razlike v prizadetosti posameznih segmentov prebivalstva. V državah z veliko priseljenci statistika kaže na nesorazmerno veliko prizadetost pripadnikov etničnih manjšin in temnopoltih.

V Skandinaviji so pozornost imunologov pritegnili podatki o Somalcih. Na Švedskem je delež med potrjenimi okužbami med somalsko manjšino kar sedemkrat večji od njihovega deleža v prebivalstvu, na Norveškem celo desetkrat. In v predelih Stockholma, kjer priseljenci predstavljajo večino prebivalstva, je stopnja okužb dvakrat višja kot drugod.

"Zelo malo verjetno je, da bi imela genetika pomembno vlogo v velikih razlikah, ki smo jim priča," je dejal Ewan Birney, direktor Evropskega inštituta za bioinformatiko.

Zaradi razmeroma blage epidemije je vseindijski medicinski inštitut kot delno razlago predlagal večjo raznovrstnost tkivnih antigenov HLA, znamenj na površini celic in tkiv pri Indijcih. Več različic kot je v telesu, večja je možnost za uspešno obrambo pred povzročitelji okužb.

Raziskovalna skupina Birneyja kljub dvomu v njen odločilni vpliv raziskuje povezavo med genetiko in odzivom na koronavirus.

"Tudi če izsledki ne bodo tako zelo odločilni za razumevanje, zakaj so takšne razlike med ljudmi, je še vedno vredno razumeti, ali kakršne koli genetske razlike igrajo neko vlogo, saj nam to lahko nakaže, katera zdravila bi morda lahko delovala," je dejal Birney.

Nesorazmerno veliko obolelih med pripadniki drugih etničnih skupin zaznavajo tudi v Združenem kraljestvu. Celo prvih deset žrtev virusa med zdravniki je pripadalo tem skupinam. Ena od britanskih raziskav je pokazala, da je bilo kar 35 odstotkov bolnikov na intenzivni negi nebelcev, čeprav je njihov delež v britanski populaciji 13 odstotkov.

Sogovornik sicer poleg starosti in spola kot glavni dejavnik tveganja izpostavi družbeno-ekonomske razmere.

"Poleg tega so diabetes, debelost, kardiovaskularne težave pogosto povezani z revščino, kar prav tako lahko prispeva k hujši obliki bolezni," pojasnjuje Birney.

Znanost se trenutno odvija bliskovito, kot pravi Birney, cilj prizadevanj vseh, ki zbirajo podatke, povezane z novim koronavirusom, torej tudi njegove skupine v Cambridgeu, pa je izdelava učinkovitega cepiva.