Mednarodna raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki analizira z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (Health Behaviour in School-Aged Children ali na kratko HBSC), se na vsaka štiri leta izvaja že od leta 1982. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/2002. Študija je namenjena proučevanju zdravja mladostnikov v Evropi in Severni Ameriki in predstavlja bistveno orodje za prepoznavanje napredka na številnih zdravstvenih in socialnih kazalnikih ter za prepoznavanje skrb vzbujajočih področij, ki pogosto zahtevajo usklajeno politično ukrepanje in učinkovite ukrepe.
"Poročilo predstavlja ključne ugotovitve mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (HBSC), ki jo v Sloveniji vsaka štiri leta izvede Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)," je povedala nacionalna koordinatorica raziskave Helena Jeriček Klanšček z NIJZ-ja.
Kot so zapisali na spletni NIJZ-ja, podatki iz najnovejše raziskave, ki vsebuje ugotovitve iz leta 2017/2018, kažejo, da se telesna dejavnost slovenskih mladostnikov izboljšuje, prav tako se izboljšujejo njihove prehranjevalne navade, saj sladkarij in sladkanih pijač ne uživajo pogosto, povečalo pa se je uživanje sadja in zelenjave. Kot ugotavljajo na NIJZ-ju, se poznajo tudi pozitivni učinki ukrepov in dejavnosti na področju debelosti, spolnih odnosov in kajenja. Poleg tega v primerjavi z vrstniki iz drugih držav mladostniki v Sloveniji doživljajo malo psihosomatskih simptomov. Skrb vzbujajoči pa so podatki, da so slovenski mladostniki v prvi tretjini držav pri nasilju – trpinčenju v živo in po spletu ter pretepanju, pitju alkoholnih pijač in uporabi marihuane in da ima le manjšina mladostnikov redne obroke s starši.
Predstavnico in vodjo urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji Aigo Rurane sicer razveseljujejo podatki, da se slovenski mladostniki glede na vrstnike iz drugih držav visoko uvrščajo pri odlični samooceni zdravja in visokem zadovoljstvu z življenjem. "Nekateri izzivi kljub temu še obstajajo, pojavljajo se tudi novi uvidi, zato je treba pozornost nameniti tudi njim," je dejala vodja urada SZO-ja v Sloveniji.
Gibanja od 2002 do 2018
Od leta 2002 do 2018 so se med slovenskimi mladostniki zmanjšala tvegana vedenja, in sicer: tedensko in dnevno kajenje, opitost in tedensko pitje. Povečala pa sta se zadovoljstvo z življenjem in ocena zdravja. Leta 2018 je v primerjavi z letom 2002 več mladostnikov redno zajtrkovalo, uživalo sadje in zelenjavo. Znižal se je odstotek mladostnikov, ki redno uživajo sladkane in energijske pijače, zvišal se je odstotek redno telesno dejavnih.
V obdobju od 2002 do 2018 se je pomembno povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov, vendar pa je Slovenija glede na druge države med tistimi z manj mladostniki, ki redno doživljajo več simptomov. Zvišal se je odstotek mladostnikov, ki so trpinčili vrstnike, in odstotek trpinčenih med 15-letniki. Zvišal se je tudi delež mladostnikov, ki so se v zadnjih 12 mesecih poškodovali in so zaradi tega potrebovali zdravstveno oskrbo.
V obdobju od 2002 do 2018 se je odstotek 11- in 13-letnih mladostnikov, ki imajo radi šolo, znižal, povečal pa se je odstotek 15-letnikov, ki imajo radi šolo, izboljšala se je tudi podpora sošolcev. Občutek obremenjenosti zaradi šole se je pri 11-letnih in 15-letnih dekletih zvišal, pri fantih v istih starostnih skupinah pa se je znižal. Podatki kažejo tudi, da so slovenski 15-letniki med bolj zadovoljnimi s šolo in da mladostniki doživljajo podporo sošolcev in ne kažejo veliko znakov problematične rabe socialnih medijev. Kot so zapisali na NIJZ-ju ostaja še izziv, kako zmanjšati občutke obremenjenosti s šolo, ki pa je verjetno tudi širše družbeno pogojen.
Ključna skrb sta duševno zdravje in dobro počutje vseh
Poročilo kaže, da se s starostjo duševno zdravja mladostnikov, vključenih v raziskavo, slabša, in sicer še posebej pri dekletih, ki imajo slabše duševno zdravje kot fantje. Podatki kažejo, da eden od štirih mladostnikov poroča, da se počutijo nervozne, razdražljive ali imajo težave s spanjem vsaj enkrat na teden.
"Vse več dečkov in deklet na celotnem evropskem območju poroča o slabem duševnem zdravju, saj pravijo, da se počutijo na tleh, so živčni ali razdražljivi – to je skrb vzbujajoče za vse nas," pravi Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. "Način, kako se bomo odzvali na to naraščajočo težavo, bo imel posledice še na prihajajočih generacijah. Vlaganje v mlade, na primer z zagotavljanjem enostavnega dostopa do storitev duševnega zdravja, ki ustrezajo njihovim potrebam, bo imelo koristne posledice na zdravstvenem, socialnem in ekonomskem področju današnjih mladostnikov, jutrišnjih odraslih in prihodnjih generacij," je še dodal Kluge.
Poročilo kaže tudi, da v približno tretjini držav v primerjavi z letom 2014 narašča število mladostnikov, ki se počutijo pod stresom zaradi šole, in zmanjšuje število tistih, ki poročajo, da imajo radi šolo. V večini držav se doživljanje šole poslabšuje s starostjo. "Skrb vzbujajoče je, če nam mladostniki govorijo, da njihovo duševno počutje ni dobro. To sporočilo moramo jemati resno, saj je dobro duševno zdravje bistven del zdravega mladostništva," je dejala Jo Inchley, mednarodna koordinatorica raziskave HBSC z univerze v Glasgowu.
Ključne ugotovitve na mednarodni ravni:
- Manj kot eden od petih mladostnikov izpolnjuje priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za telesno dejavnost – odstotki dovolj telesno dejavnih so se od leta 2014 v približno tretjini držav zmanjšali, zlasti med dečki. Še posebej nizki so odstotki pri deklicah in starejših mladostnikih;
- večina mladostnikov ne izpolnjuje trenutnih prehranskih priporočil, kar zmanjšuje sposobnost za zdrav razvoj. Približno dva od treh mladostnikov ne jesta dovolj hrane, bogate s hranljivimi snovmi, eden od štirih mladostnikov je sladkarije in eden od šestih vsak dan uživa sladkane pijače;
- raven čezmerno hranjenih in debelih se je od leta 2014 zvišala, in sicer je takšen eden od petih mladih, več med fanti in mlajšimi mladostniki; eden od štirih mladostnikov dojema sebe kot preveč debelega, še posebej dekleta;
- pitje in kajenje še naprej upadata, vendar število trenutnih uporabnikov alkohola in tobaka ostaja veliko med 15-letniki, alkohol je najpogosteje uporabljena substanca. Eden od petih 15-letnikov (20 % ) je bil v življenju opit dvakrat ali več, skoraj eden od sedmih (15 %) pa je bil opit v zadnjih 30 dneh;
- tvegano spolno vedenje: eden od štirih mladostnikov, ki so imeli spolne odnose, so jih imeli brez zaščite. Pri 15-letnikih je eden od štirih dečkov (24 %) in ena od swdmih deklet (14 %) poročala o spolnih odnosih.
Vpliv epidemije in socialne izolacije
Ob objavi najnovejše študije HBSC, ki vsebuje ugotovitve iz leta 2017/2018, se svet spopada s pandemijo covida-19. Naslednja študija, ki bo vsebovala ugotovitve iz leta 2021/2022, bo torej odražala vpliv pandemije na življenje mladih.
"Širok spekter področij, zajetih v študiji HBSC, daje pomemben vpogled v mladostnikovo življenje danes in nam bo zagotovil tudi izhodišče za merjenje vpliva covida-19 na mladostništvo, ko bomo dobili rezultate naslednje študije leta 2022," je dejal Martin Weber, vodja programa za zdravje otrok in mladostnikov na Regionalnem uradu SZO-ja za Evropo. Weber je dodal, da bodo podatki omogočili merjenje, kako sta zaprtje šol in socialna izolacija vplivala na socialne interakcije mladih ter na fizično in duševno počutje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje