Ko se starši spopadejo z diagnozo prirojene srčne napake pri svojem otroku, se znajdejo pred izzivom, ki ga spremljajo številna vprašanja, negotovost in čustvena stiska, so ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o prirojenih srčnih napakah sporočili z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

V Društvu S srcem za srčke so se letos s Pediatrično kliniko UKC-ja Ljubljana pridružili mednarodni pobudi ozaveščanja in se še posebej osredotočili na pomen psihološke podpore staršem ter moč povezovanja skupnosti, ki deli podobne izkušnje.

V avli Pediatrične klinike so danes odprli razstavo likovnih del otrok iz vrtcev in šol iz vse Slovenije, ki si jo bo mogoče ogledati še cel mesec. Bolezen otroka ne pomeni samo napake na srčku, ki jo je treba popraviti, ampak je treba otroka in družino podpreti celostno, je v uvodnem nagovoru ob odprtju razstave povedal strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn.

"Starši otrok s prirojeno srčno napako pogosto ostanejo sami s svojimi strahovi in dvomi. Prav zato je ključno, da vedo, da niso sami. Psihološka pomoč in povezovanje z drugimi starši, ki so šli čez podobno izkušnjo, sta neprecenljiva pri spopadanju z novim življenjskim izzivom," so v UKC-ju Ljubljana povzeli besede predsednice društva Maje Mesić Štrubelj.

Vodja Službe za kardiologijo Gorazd Mlakar je pojasnil, da so lani v UKC-ju Ljubljana na srcu operirali 72 otrok in opravili 70 katetrizacij in interventnih posegov na otroškem srcu. Na oddelku je bilo hospitaliziranih 750 otrok, v ambulantah pa so opravili 6400 pregledov. Prav tako so opravili 45 elektrofizioloških posegov in preiskav v splošni anesteziji, zaposlili pa so tudi kardiologa in tri medicinske sestre.

Pojasnil je, da na oddelku odpirajo pol intenzivno kardiološko enoto, kar pomeni, da bodo lahko skrajšali hospitalizacijo v intenzivni enoti. Napovedal je tudi, da bodo v bližnji prihodnosti tudi na Pediatrični kliniki odprli sodobno hibridno operacijsko dvorano, kjer bodo izvajali katetrske posege z najsodobnejšimi napravami.

Prirojene srčne napake vplivajo na srčne stene, zaklopke in krvne žile. V Sloveniji se vsak mesec s prirojeno srčno napako rodi približno 12 otrok, med 80 in 100 jih na leto potrebuje operativni poseg. Približno 25 odstotkov otrok, rojenih s hudo in zapleteno srčno napako, ne preživi do prvega rojstnega dne, so še sporočili z UKC-ja Ljubljana.