74-letni moški je kljub določenim zdravstvenim težavam živel sam. Ko se konec junija hčeri ni javil na telefon, ga je najprej začela iskati sama, nato je po štirih dneh njegovo izginotje prijavila policiji. Tam pa je že eno uro po prijavi izvedela, da je oče pred dvema dnevoma umrl v celjski bolnišnici. Tja so ga že prvi dan njegovega izginotja pripeljali iz druge bolnišnice po tem, ko je doživel možgansko kap.

"Dva dni je bil oče v bolnišnici, nato je dva dni ležal v mrtvašnici, sam," je skrušeno povedala hči, ki se sprašuje, ali je v tem primeru zatajil protokol obveščanja svojcev. Kot pravi, je imel oče pri sebi vse osebne dokumente. V celjski bolnišnici se je tudi že zdravil, zato je prepričana, da bi jo lahko našli in obvestili, da je oče pri njih.

Iz celjske bolnišnice so za TV Slovenija odgovorili, da so ob prevzemu pacienta dobili tudi telefonsko številko domnevnih svojcev. Zapisali so, da so nanjo klicali tako v času zdravljenja kot tudi po njegovi smrti, a neuspešno. V skladu z internim postopkom so zato aktivirali pristojno socialno službo in jo prosili, da jim pomaga poiskati svojce, ki bodo poskrbeli za pokop. Teh namreč bolnišnica ne ureja.

Hči pokojnega je prepričana, da je številka, na katero so klicali iz bolnišnice, očetova, in da zato odziva na klice ni bilo. Njegove osebne stvari so namreč skupaj s telefonom med zdravljenjem hranili v bolnišničnem trezorju.

Pred dnevi so se na pogrebu od 74-letnika poslovili, hči o postopku njegovega zdravljenja ne dvomi. In čeprav ve, da ji nobena ugotovitev očeta ne bo vrnila, vseeno želi, da bi pristojni raziskali, ali so bila res uporabljena vsa sredstva, da bi jo obvestili o njegovi smrti.