V SDS-u so sicer predlagali umik obravnave predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti z dnevnega reda odbora. "Ta zakon je očitno pisal neki zelo slab pravnik, nekdo, ki zelo slabo pozna zdravstveni sistem v Sloveniji," je bila kritična vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec. A je koalicija preglasovala opozicijo, poslanci pa so razpravljali tudi o predlogu novele.

Ob začetku razprave je Godec znova nanizala več kritik na račun predloga, pa tudi na račun koalicije. Dejala je, da predlog novele bolnikom ne bi prinesel hitrejše in bolj kakovostne obravnave. Spomnila je, da so poslanci koalicije januarja 2023 podpisali zavezo za sodelovanje pri izvedbi zdravstvene reforme. A prioritet, ki so jih takrat začrtali, po njenih besedah do danes niso izpolnili. Razpravo o predlogu novele zakona so v SDS-u nato obstruirali.

Predlogu nasprotujejo tudi v NSi-ju, a se poslanka Iva Dimic ni pridružila obstrukciji. V razpravi je spomnila na številne pripombe zakonodajnopravne službe in opozorilo, da bi bila novela ob sprejetju verjetno predmet ustavne presoje. Dodala je, da zakon vodi v privatizacijo zdravstva, kar jo skrbi. Koalicijski poslanci so po drugi strani zatrjevali, da bi novela ohranila javni zdravstveni sistem in preprečila ustvarjanje dobičkov nekaterih zdravnikov.

Predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) je zavrnila očitke, da bolnik ni v središču novele. Poslanec Miha Kordiš (izključen iz Levice, za zdaj član poslanske skupine) je dejal, da se privatizacija zdravstva izvaja s popoldanskim delom zdravnikov pri zasebnikih in s koncesionarji. Po besedah Nataše Sukič (Levica) bi novela zamejila prakse, ki so zdesetkale in uničile zdravstveni sistem. Zavrnila je argumente, da zamejujejo svobodno gospodarsko pobudo. "Mi se pogovarjamo o javnem zdravstvu, in ne o poslu, trgu in poslovnežih, ampak o zdravnikih, katerih poklic je njihovo poslanstvo, in ne biznis," je dejala.

Po besedah poslanke Bojane Muršič (SD) je ključno, da novela zajema učinkovito organiziranje, spodbudno financiranje, opravljanje javne službe in neprofitno delovanje zavodov.

Več kot 20 povabljenih na razpravo

Na sejo odbora so povabili več kot 20 organizacij oziroma deležnikov v zdravstvu. Številni, predvsem zdravniške organizacije, predlogu ostro nasprotujejo. Drugi predlog podpirajo, tretji ga podpirajo, a opozarjajo na dele, za katere menijo, da so sporni. Med drugim je bilo slišati očitke, da bi predlog novele predvsem omejeval delo zdravnikov, ne bi pa skrajšal čakalnih vrst. Nekateri so zakon označili za nujno potrebno razmejitev javnega in zasebnega, ki bo predvsem okrepila javno in zasebno zdravstvo. Mnenja so se kresala tudi glede posameznih določil, med drugim tudi o predvideni prepovedi dela javnih zdravnikov pri t. i čistih zasebnikih, pa tudi glede predvidenega določila o neprofitnosti koncesionarjev.

Koalicija je že prejšnji teden vložila predloge dopolnil k številnim členom. V skladu z napovedjo so danes vložili še dodatna dopolnila. Pri številnih gre za nomotehnične oziroma redakcijske popravke, pri katerih so sledili mnenju oziroma pripombam zakonodajnopravne službe DZ-ja.

Nekatera dopolnila pa so bolj vsebinska. Koalicija je tako predlagala spremembo, da bi se zdravstvene storitve, ki jih nosilci zdravstvene dejavnosti izvajajo v okviru javne zdravstvene mreže, izvajajo na nepridobitni način. To pomeni, da bi morali tako delovati tudi koncesionarji. V drugem sklopu dopolnil pa so med drugim predlagali črtanje člena, ki bi uvedel kategorijo dnevnih bolnišnic. Za to sta se med drugim zavzela poslanec Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Črtanje določila o dnevnih bolnišnicah so želeli tudi v iniciativi Glas ljudstva, pa tudi v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. V združenju so opozorili, da bi nova kategorija odprla vrata ustanavljanju zasebnih bolnišnic, hkrati pa izvajanje skrbi za težje bolnike teh bolnišnic prenesla na javne bolnišnice.

Koalicija je mnenju združenja sledila tudi v predlogu dopolnila k 36. členu. Trenutno namreč za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce velja posebna ureditev delovnega časa. Med drugim je določeno daljše obdobje za zagotavljanje minimalnega počitka, pa tudi drugačne omejitve glede najvišjega števila nadur. Prav lahko zdravstveni delavci in sodelavci v določenih primerih dežurajo tudi do 16 ali celo 32 zaporednih ur.

Predlog dopolnila bi ta pravila razširil tudi na zaposlene v podpornih službah bolnišnic, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Gre denimo za zaposlene v bolnišničnih kuhinjah in tehnične vzdrževalce. "Zaradi pomanjkanja kadra pogosto ni mogoče organizirati izmenskega dela," so navedli v koaliciji.

Predsednica odbora Tamara Kozlovič je sejo nato prekinila. O predlogu in številnih koalicijskih predlogih dopolnil bodo poslanci predvidoma glasovali v četrtek.

Odbor podprl predlog novele zakona o zdravilih

Odbor je pred tem z devetimi glasovi za prižgal zeleno luč noveli zakona o zdravilih. Predlog so skupaj z dopolnili, ki so jih vložili, podprli poslanci Svobode in SD-ja, poslanci SDS-a pa so se glasovanja vzdržali. V poslanskih skupinah SD-ja, Svobode in Levice so vložili dopolnila k 18 členom predloga novele, ki večinoma sledijo pripombam zakonodajnopravne službe.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v uvodu dejala, da je cilj zakona zagotoviti, da so vsa zdravila na trgu varna, kakovostna in učinkovita, ter zagotoviti nadzor nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo.

S predlogom v slovensko zakonodajo prenašajo evropske predpise, ki urejajo področja proizvodnje zdravil za uporabo v humani medicini, klinična preizkušanja zdravil za uporabo v humani medicini in področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Prenašajo tudi izvajanje uredbe, ki ureja okrepljeno vlogo evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov.

Po besedah ministrice predlog prinaša tudi nekaj novosti. "Na podlagi izkušenj s pandemijo covida-19 predlog zakona uvaja celovite sistemske rešitve za financiranje in dostop do zdravil v izjemnih razmerah ali kriznih situacijah za vse paciente v Republiki Sloveniji," je dejala.

Predlog imetnikom dovoljenja za promet z zdravili dodaja obveznost zagotavljanja ustrezne in neprekinjene preskrbe z zdravili in obravnava področje obvladovanja tveganj pomanjkanja zdravil na trgu. Vsi člani dobavne verige zdravil bodo namreč morali obveščati o prihodu zdravila na trg, o prekinitvi prometa ali motnjah v preskrbi z zdravilom in podatkih o obsegu zalog, porabi, nabavi in izdaji zdravila.

Omogoča tudi lažje izvajanje sankcij v primerih kršitve prepovedi zavajajočega predstavljanja in oglaševanja izdelkov, ki niso zdravila. S predlogom urejajo tudi uporabo nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje in uradni nadzor kakovosti učinkovin v prometu z zdravili.

Direktor JAZMP-ja Momir Radulović je poudaril, da je zakon o zdravilih eden najpomembnejših zakonov, zato bi ga morali izboljševati na vsaki dve leti.

Razprava o razdeljevanju tablet kalijevega jodida v okolici NEK-a

Predstojnica centra za informatiko v zdravstvu pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Hajdi Kosednar je dejala, da nasprotujejo množičnemu razdeljevanju tablet kalijevega jodida, ki ga novela predvideva v okolici Nuklearne elektrarne Krško.

Po drugi strani pa v Lekarniški zbornici Slovenije zagovarjajo predhodno razdelitev tablet kalijevega jodida, a le, če se prevzamejo v lekarni, je dejala predsednica Darja Potočnik Benčič. Z uporabo tablet so namreč povezana določena tveganja, na katera z razdeljevanjem po pošti ne morejo opozoriti.

Prevolnik Rupel je pozneje pojasnila, da se zdravila s kalijevim jodidom uporabljajo kot zaščitna sredstva pri radioaktivnem sevanju, zaužitje pa se priporoča v primeru jedrske ali radiološke nesreče za prebivalstvo do dopolnjenega 40. leta starosti v krogu 10 kilometrov okrog elektrarne. Po njenih besedah sistem razdeljevanja ostaja enak kot doslej, in sicer v lokalnih lekarnah oziroma iz državnih blagovnih rezerv. "Dodatno pa se z dopolnitvijo zagotavlja večja fleksibilnost pri predhodnem razdeljevanju in dostopu do tablet," je dejala.

Generalne direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je dodala, da predlog novele v nekaterih členih natančno ne definira načina in obsega financiranja, zato ni mogoče ugotoviti, kdo bo plačnik obveznih zalog zdravil.

Poslanci prekinili razpravo o predlogu zakona o medicinskih pripomočkih

Člani odbora DZ-ja za zdravstvo so razpravljali tudi o vladnem predlogu zakona o medicinskih pripomočkih. Zaradi številnih predlogov in pripomb deležnikov je predsednica odbora Tamara Kozlovič (Svoboda) točko po razpravi poslancev prekinila. Napovedala je, da bodo preučili, ali je mogoče na podlagi pripomb zakon še izboljšati. Ministrica za zdravje je poudarila, da so v koaliciji kar nekaj pripomb in predlogov deležnikov že vključili v predloge dopolnil, ki so jih vložili v DZ.

Pripombe in predlogi so bili sicer različni. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so imeli med drugim nekaj pripomb glede predvidenih pristojbin. Dvomijo, da jih bo mogoče določiti transparentno, je povedal Janez Obreza. Ministrica je pojasnila, da bodo osnovo za določitev pristojbin predstavljali čisti letni prihodki, ustvarjeni s prometom z medicinskimi pripomočki.

Večino določb predloga zakona bo namreč izvajala Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki bo za učinkovito izvajanje nalog morala zagotoviti dodaten kader in vzpostaviti digitalne rešitve za svoje poslovanje. To bo po načrtih pokrila z zaračunavanjem pristojbin. Zaračunavala jih bo podjetjem, ki tržijo medicinske pripomočke.

Več pripomb – na seji jih je predstavil direktor Momir Radulović – so imeli tudi na JAZMP-ju. Predlog zakona bi v skladu z zelenim prehodom zdravstvenim ustanovam omogočil ponovno uporabo medicinskih pripomočkov, ki so sicer namenjeni za enkratno uporabo. Na JAZMP-ju predlagajo, da Slovenija tega za zdaj ne omogoči.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je med drugim opozorila, da določbe o prekrških niso napisane jasno in da so nepregledne. Predstojnica centra za informatiko v zdravstvu pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Hajdi Kosednar pa je dejala, da trenutni predlog ne omenja digitalnih zdravstvenih pripomočkov.

Predlog zakona nadgrajuje evropski regulatorni okvir, v ospredje postavlja varnost pacientov, ob hkratnem upoštevanju, da morajo biti medicinski pripomočki dostopni prebivalkam in prebivalcem Slovenije, je v uvodu poudarila Prevolnik Rupel. Predlog bi po njenih besedah distributerjem in prodajalcem medicinskih pripomočkov prinesel obveznost zagotavljanja kakovosti pripomočkov in njihovo skladnost z evropsko zakonodajo. Cilj je preprečiti, da bi bili na trgu ponarejeni ali manj kakovostni medicinski pripomočki.

Zakon ob tem predvideva vzpostavitev informacijskega sistema. V njem bo mogoče razbrati vrste posameznih medicinskih pripomočkov. Če bi se naknadno ugotovilo, da je z medicinskim pripomočkom kar koli narobe, bo sledljivost zagotovljena, pacientu pa bodo pripomoček v najkrajšem mogočem času zamenjali, pa je ministrica povedala januarja ob prestavitvi zakonskega predloga.

Andreja Živic (Svoboda) je v razpravi izpostavila nekaj rešitev, ki bi jih prinesel predlog zakona. Izrazila je zadovoljstvo s prekinitvijo seje. V koaliciji bodo lahko preverili, katera določila predloga lahko še uskladijo. Bojana Muršič (SD) pa je dejala, da gre za enega izmed ključnih zakonov, ki zagotavljajo varnost pacientov. Kot pomembno je poudarila tudi, da bi predlog zakona odpravil neustavno stanje.

Poslanci Levice, SDS-a in NSi-ja pri tej točki niso razpravljali. Seja se bo predvidoma nadaljevala v četrtek, je dejala Kozlovič.

Poslanci zavrnili zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvo

Zatem so člani odbora za zdravstvo razpravljali o predlogu dopolnitve zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki so ga vložili v NSi-ju. S štirimi glasovi za in osmimi proti so ga zavrnili.

V NSi-ju so predlagali, da bi obstoječi zakon omogočal tudi sofinanciranje investicij v infrastrukturo v lasti občin, namenjene primarni zdravstveni oskrbi, ne glede na to, ali v teh prostorih delajo zdravniki zdravstvenega doma ali koncesionarji, izhaja iz predloga dopolnitve zakona.

Kot so zapisali, v zdravstvenih zavodih v manjših občinah nimajo zdravnikov oziroma jih ne morejo pridobiti, zato zdravstveno varstvo na primarni ravni izvajajo koncesionarji v prostorih, ki so v lasti občine. Menijo, da bi občine morale vračati denar, ki so ga pridobile za investicije v zdravstvene domove, če bi morale zdravstveno varstvo zagotavljati s pomočjo koncesionarjev.

Ministrica Prevolnik Rupel je ocenila, da vsebina dopolnitve zakona "ne sledi namenu, ki ga predlagatelj navaja, in sicer omogočiti investicije v izgradnjo nove oziroma obnovo obstoječe infrastrukture".

Poudarila je, da veljavni zakon že določa vse javne zdravstvene zavode, torej tudi javne zdravstvene zavode na primarni ravni, ne opredeljuje pa načina in organizacije zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zato je vsebina predloga zakona sporna z vidika sistemske umestitve

Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in predlog o investicijah

Odbor obravnava tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, za katerega vladna koalicija ves čas poudarja, da gre za ključen zakon v nizu sprememb zdravstvenega sistema, ki bi prinesel razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Med drugim bi bilo po predlogu zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.