Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Miha Lukač je na novinarski konferenci po seji koordinacije zdravniških organizacij poudaril, da predlog novele ne prinaša boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev in njihove boljše kakovosti.

"Omejevanje, kaznovanje in podobni principi nikakor ne prispevajo k temu, da bodo zdravniki delali več, pa tudi ne bolje," je dodal tajnik Slovenskega zdravniškega društva Matija Cevc.

Predstavniki zdravniških organizacij so večkrat poudarili, da slovensko javno zdravstvo temelji na nadurnem delu, zato nasprotujejo omejitvam dodatnega dela zdravnikov. Po besedah podpredsednika Zdravniške zbornice Slovenije Roka Ravnikarja predlog novele ne rešuje ključne problematike slovenskega javnega zdravstva, ki naj bi imel premajhne kapacitete.

Kot problematično so zdravniki poudarili tudi to, da nihče natančno ne ve, kaj se bo zgodilo po sprejetju novele zakona. "Mi ne želimo strašiti, ampak poznamo trende, ki so se zgodili ali v podobnih primerih v tujini ali pa tudi pri nas," je dejal Ravnikar. Navedel je primer slovenskega javnega zobozdravstva, ki se je v večini preselilo v zasebni sektor.

Prav tako predlog novele ne ponuja nobenih spodbud, da bi privabili mlade zdravnike, da bi danes nepriljubljeni zdravniški poklici postali priljubljenejši, je bil kritičen predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Damjan Polh.

Predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Alenka Bahovec je k temu dodala, da je mladim danes zelo pomembna prilagodljivost delovnega časa. "Ta novela prinaša samo omejitve in prepovedi, ki delo za mlade zdravnike dela izrazito neprivlačno in diskriminira mlajše, da ne bi imeli toliko možnosti pri zaposlitvi," je poudarila.

Kaj naj bi bilo neustavno

Zato so zdravniške organizacije napovedale vložitev zahteve za ustavno presojo spornih členov novele, ko bo ta sprejeta v DZ-ju. Članom pa bodo pravno pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic, ki izhajajo iz diskriminacije predloga novele, je napovedal Lukač.

Za diskriminatorno je Lukač med drugim označil predvideno določilo predloga novele, po katerem bi morali imeti koncesionarji za izvajanje svoje javnozdravstvene dejavnosti zaposlene vse zdravstvene delavce. Po drugi strani pa taka omejitev ni predvidena za javne zdravstvene zavode, je opozoril.

Polh je bil kritičen tudi do tega, da zdravniki niso bili vključeni v proces noveliranja zakona. Rezultat neupoštevanja mnenja zdravnikov med pripravo novele ne more biti dober, je dodal Ravnikar.

Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva

Vlada je prejšnji četrtek potrdila besedilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Po predlogu novele zakona bo med drugim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih.

Ministrstvo: Vse na ustavi in zakonih

Sorodna novica Valentina Prevolnik Rupel: Kdor dela v javni zdravstveni mreži, pač ne more pri zasebnikih

Vse rešitve v predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti temeljijo na ustavi in zakonih, je po napovedi zdravniških organizacij, da bodo zahtevale ustavno presojo, dejala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar. "Tudi v obrazložitvah so zadeve toliko jasne, da se ta trenutek ustavnih presoj ne bojimo," je dodala.

Jasna Humar pa je v izjavi za medije dejala, da je ustavna presoja v naši državi in vsaki demokratični družbi legitimna pravica ter ena od možnih sredstev, ki se po sprejetju novele lahko zgodijo. "Bo pa seveda treba videti, kakšne bodo končne dikcije zakona in takrat se bomo lahko tudi bolj konkretno odzivali na pritožbe in presoje, ki jih bodo vložile zbornica ali druge zdravniške organizacije," je povedala.

Na kritike, da predlog novele ničesar ne prinaša bolnikom in ne rešuje največjih težav zdravstva, je Humarjeva odgovorila, da je predlog novele le eden v seriji zakonov in podzakonskih aktov, ki jih pripravljajo na ministrstvu in so namenjeni povečanju dostopnosti, kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe.

"Ta novela prinaša urejen zdravstveni sistem. Po sprejetju mreže bomo lahko točno vedeli, kje in kakšni zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje nam primanjkujejo, tako da bomo lahko celotni zdravstveni sistem lažje upravljali in resurse usmerjali v tisti del, kjer so potrebe največje," je pojasnila.

Ena od kritik zdravniških organizacij je tudi, da ministrstvo za zdravje ni pripravilo simulacije, kaj bi se zgodilo po sprejetju take novele. "Te simulacije so zelo zahtevne, ker je pravzaprav težko ugotoviti, koliko delavcev dela v zasebnem sektorju, še težje pa, koliko storitev v resnici tam opravijo," je odgovorila Jasna Humar.

Dodala je, da je po njihovih podatkih zdravnikov, ki trenutno deloma delajo tudi v zasebnem sektorju, bistveno manj kot deset odstotkov. "Ko bodo pa v zasebnem sektorju delali polni delovni čas, torej 40 ur na teden, bo potreba po takih zaposlitvah oziroma sodelovanjih še bistveno manjša, tako da v resnici ne pričakujemo velikega odhoda zdravnikov iz javnega sektorja, nasprotno, pričakujemo, da bo zaradi boljših razmer, boljšega razvoja, boljše možnosti izobraževanja tudi nekaj zdravnikov prišlo," meni Jasna Humar.

Jasna Humar je zanikala tudi kritike zdravniških organizacij, da jih vlada ni vključila v proces priprave predloga novele. Povedala je, da so z zdravniško zbornico sodelovali že v fazi priprave izhodišč, pozneje so imeli z njimi sestanek in so upoštevali več kot polovico njihovih pripomb, ki so jih podali v javni razpravi.

"Vemo, da je bilo izhodišče jasno, torej urejen zdravstveni sistem, v katerem vemo, kdo lahko dela, kje in kako, in vseh poskusov, da bi opustili to osnovno izhodišče, seveda nismo mogli upoštevati," je dodala. Po njenih besedah tvorno sodelujejo tudi z združenjem zdravstvenih zavodov.