Maša Serec z NIJZ-ja je staršem svetovala iskren pogovor z mladoletniki, kjer obe strani izrazita svoja stališča do rabe alkohola. Opozorila je tudi na omejevanje cenovne dostopnosti in oglaševanja alkoholnih pijač.

Vse več mladoletnikov (81 % 15-letnikov) posega po alkoholu, poleg tega se starost prve uporabe znižuje, saj je bila leta 2007 pri fantih in dekletih to 13 let in manj. Kje menite, da so razlogi?
Zagotovo je eden izmed razlogov enostaven dostop mladostnikov do alkohola, saj po njihovih besedah alkohol razmeroma brez težav kupijo v trgovinah ali lokalih. Poudarim lahko še strpen odnos slovenske družbe do alkohola. Razlogi so tudi v značilnostih razvojnega obdobja adolescence, ko mladi potrjujejo svojo identiteto s preizkušanjem novih, tudi tveganih reči, se preizkušajo v vlogi odraslih in ko možgani mladostnikov še dozorevajo, zato tveganj ne presodijo zmeraj pravilno. Na pitje mladih vplivajo tudi vrstniki, ki redno pijejo alkohol, želja po pripadnosti, permisiven odnos staršev do pitja svojih otrok, neustvarjalno in neaktivno preživljanje prostega časa mladostnikov ter pozitivna pričakovanja v zvezi s pitjem alkohola, ki jih spodbuja tudi neodgovorno oglaševanje alkoholnih pijač. Mladi poročajo, da pijejo alkohol zato, ker se na ta način zabavajo, sprostijo, lažje navezujejo stike, so bolj samozavestni, se dobro počutijo in pozabijo na težave. Poročajo tudi o tem, da pijejo alkohol iz dolgčasa.

Dejstvo je, da se starostna meja prve rabe alkohola znižuje in tudi poraba pri mladoletnih je skrb vzbujajoča. Po šolah se že izvajajo različni projekti, kaj bi še lahko naredili za preventivo?
V šolskem okolju preventiva običajno pomeni obliko izobraževanja in ozaveščanja o škodljivih posledicah rabe alkohola, krepitev socialnih veščin in spretnosti za upiranje vrstniškim pritiskom, korigiranje napačnih predstav o razširjenosti in pogostosti rabe alkohola (zlasti med vrstniki) ter pozitivno povezovanje z vrstniki. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos izšle tudi Smernice za pogovore o izbranih zdravstvenih temah za pedagoške delavce Zdravje skozi umetnost. Mladostniki sami predlagajo spodbujanje in nagrajevanje nepitja alkohola, želijo si posebnih prostorov, namenjenih zabavi mladih, informacij o škodljivih učinkih pitja alkohola, pri čemer poudarjajo, da so jim zanimive predvsem informacije, ki so zanje trenutno aktualne.

Kakšna je tu vloga staršev?
Premalo se zavedamo, da starši in celotna družba s svojim vedenjem in odnosom do alkohola močno vplivamo tudi na stališča otrok. Nekatere raziskave kažejo, da si na podlagi vzorcev iz družine odnos do alkohola oblikujejo že 3- do 4-letni otroci, kar vpliva na uživanje alkohola v njihovem poznejšem življenju. Zelo je pomembno, da smo otrokom in mladostnikom sami dober zgled. Starši moramo imeti pozitiven nadzor nad otrokom, da torej vemo, kje in s kom je, ko gre od doma. Strogo prepovedovanje običajno nima pozitivnega učinka, hkrati pa ni ustrezen niti preveč permisiven odnos do pitja alkohola. Svetujemo iskren pogovor, kjer starši jasno izrazijo svoja stališča, mladostnika spodbujajo h kritičnemu razmišljanju o alkoholu, kjer skupaj pretehtajo pozitivne in negativne učinke pitja alkohola in dorečejo meje sprejemljivega vedenja.

V zadnjih letih narašča tudi delež žensk od 25 do 34 let, ki se opijajo enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje, medtem ko je odstotek (28 %) moških že nekaj let enak in se ne zmanjšuje.
Podobno ugotavljajo tudi v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah. Nekateri raziskovalci to pripisujejo vse večjemu osamosvajanju in avtonomnosti žensk v teh državah ter višanju njihovih položajev v družbenem okolju. Raziskave kažejo, da višji kot je položaj žensk v družbi, manjše so razlike med spoloma v načinu pitja alkohola. Ženske imamo danes relativno prost dostop na delovna mesta, ki so bila nekoč bolj domena moških, s tem pa tudi v nova mikrokulturna okolja, kjer prevzemamo nekatere vedenjske vzorce, na katere nismo bile navajene. V eni od mednarodnih raziskav so potrdili, da ženske na strokovnih in menedžerskih delovnih mestih pijejo več od drugih žensk.

Razlog je tudi v neodgovornem načinu oglaševanja alkohola, ki je intenzivno usmerjeno v mladostnice in mlade ženske, ki naj bi bile samo v revijah štirikrat bolj izpostavljene oglasom kot fantje in mladi moški. Spomnimo se tudi, da alkoholna industrija z nekaterimi vrstami alkoholnih pijač, v mislih imam sladke mešane gazirane pijače, usmerjeno meri prav na ženske in mlade.

Zaostajamo za sprejemanjem ukrepov alkoholne politike, čeprav se posledice kažejo na več področjih in tudi finančno breme je zaradi tega visoko. Po podatkih iz vaše raziskave nas posledice čezmernega pitja alkoholnih pijač stanejo 234 milijonov evrov letno. Kaj bi država (ministrstvo za zdravje in drugi odgovorni) morala storiti, da bi omilila posledice in zmanjšala stroške, ki nastanejo zaradi čezmernega pitja alkohola?
Učinkoviti politični ukrepi so nam znani – omejevati je treba fizično in cenovno dostopnost, zamejiti oglaševanje alkoholnih pijač in poostriti nadzor nad prodajo in točenjem alkohola. Konkretni ukrepi, ki jih lahko v naslednjem koraku uvedemo v Sloveniji, so uvedba licenc za prodajo alkohola, s katero bi izboljšali nadzor nad prodajo. Učinkovit finančni ukrep predstavlja določitev minimalnih cen na enoto alkohola. Na ta način se lahko učinkovito omeji cenovno dostopnost alkoholnih pijač škodljivim pivcem alkohola in seveda mladim. Oglaševanje alkohola je v Sloveniji že zakonodajno omejeno, omejitve se nanašajo zlasti na čas in prostorsko lokacijo predvajanja oglasov. V nekaterih evropskih državah uvajajo strožje predpise glede oglaševanja alkoholnih pijač, v Estoniji si npr. prizadevajo, da bi privlačne televizijske oglase omejili na črno-belo sliko s kratko zvočno iztočnico z informacijami o izdelku, ki bi ji sledilo zdravstveno opozorilo.

Kako so sprejeti zakoni v prejšnjih letih vplivali na omejevanje porabe alkohola?
Na področju alkohola nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov – uvedli smo nekatere napredne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje rabe alkohola. Leta 2003 sprejet Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač je ključno prispeval k omejevanju dostopnosti do alkoholnih pijač. Nekateri izsledki raziskav na področju rabe alkohola so spodbudni, saj med odraslimi zaznavamo naraščanje abstinentov in padanje čezmernih pivcev alkoholnih pijač. Kljub temu pa je dejstvo, da je problematika pitja alkohola v Sloveniji še vedno velika. Nismo pa seveda edini s tovrstnimi težavami. Prav prejšnji teden je Slovenija gostila 7. evropsko konferenco o alkoholni politiki, kjer so ugledni strokovnjaki poudarjali, da kljub vsem prizadevanjem in vlaganjem v alkoholno politiko in programe za preprečevanje z alkoholom povezanih posledic trenutno živimo v obdobju, ko je alkohol najlažje in najbolj dostopen, tako cenovno kot fizično.

Pogosto slišimo, da je Slovenija vinorodna dežela, kjer ima že skoraj vsak posajenih nekaj trt. Je to lahko eden izmed dodatnih razlogov, da je raba alkohola tako razširjena?
Zagotovo je dostop na ta račun povečan. Alkohol je del naše kulture in zgodovine, na tem območju so ga pridelovali že pred tisočletji. Registrirana poraba alkohola v neki državi ni nujno kazalnik zdravstvenih posledic in druge škode, povezane z alkoholom. V Sloveniji vsak deseti odrasli prebivalec pije čezmerno, vsak drugi se je pa v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opil, med 10 in 15 % prebivalcev je zasvojenih z alkoholom, zato smo glede umrljivosti in drugih zdravstvenih posledic, povezanih z alkoholom, nad evropskim povprečjem. Slovenci smo do rabe alkohola na eni strani izrazito strpni in alkohol dojemamo celo kot koristno dobrino s pozitivnimi učinki, ko pa na drugi strani nekdo prekrši neformalna družbena merila glede sprejemljive mere pitja alkohola, postanemo obsojajoči in moralizirajoči. Ljudje, zasvojeni z alkoholom, in njihove družine so še vedno stigmatizirani, in ravno zaradi tega pogosto ne poiščejo pomoči ali jo zelo pozno.

Opažam, da lahko veliko naredijo na tem področju tudi društva in klubi, ki so blizu ljudem. Ravno tako v publikaciji o Alkoholni politiki v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov poudarjate, da je zelo pomembno sodelovanje vseh dejavnikov.
Sodelovanje različnih deležnikov in povezovanje ter skupno delovanje je ključno za uspeh neke države pri oblikovanju in izvajanju celovite alkoholne politike. Pomislite na razsežnosti posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola – dotikajo se številnih sektorjev, od zdravstvenega, socialnega, prometnega do kazenskopravnega. Če dodamo še izvajalce preventivnih programov in druge strokovne ter izobraževalne ustanove, hitro ugotovimo, da je z alkoholno problematiko povezanih ogromno vladnih, nevladnih in strokovnih deležnikov. Pri svojem skupnem cilju zmanjševanja problematike smo vsi vpleteni lahko najučinkovitejši, če smo med seboj povezani, si izmenjujemo informacije in izkušnje, se dopolnjujemo in ne podvajamo že obstoječih ukrepov, temveč zapolnjujemo vrzeli na področjih, kjer manjka programov, raziskav ipd. Prav v ta namen je leta 2009 nastal spletni portal MOSA, ki skrbi za povezovanje in informiranje vseh ključnih akterjev s področja alkoholne problematike.

Problematika alkoholnih pijač na množičnih prireditvah.
Močan vpliv na porabo alkohola na množičnih prireditvah (festivali, koncerti, športne in kulturne prireditve …) ima alkoholna industrija, ki jih sponzorira in ima promocijske cene pijač. Velik del dobička na prireditvah predstavlja ravno prodana količina alkohola, je pojasnil Jan Peloza z nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija.

Izpostavil je tudi prepoved točenja pijač pijanim osebam, kar je sicer zakonsko že urejeno, vendar se tega v praksi ne upošteva oziroma redko. Kljub sprejetemu zakonu se alkohol še vedno prodaja mladoletnim osebam z izgovorom, da ni časa za preverjanje osebnih dokumentov. Rešitev za to je zagotovo intenzivnejše delo inšpektorjev z manj omejitvami pri nadzoru, kot jih imajo zdaj, oziroma v okviru zakona o omejevanju porabe alkohola onemogočiti skrito nakupovanje mladoletnih oseb.

Predlaga tudi ograditev prireditvenih prostorov, saj bi tako lažje spremljali kršitve glede prodaje alkoholnih pijač na dogodkih. Peloza je opozoril tudi na luknjo v zakonu, saj "lahko na istem prostoru organizirate športno in kulturno prireditev. V tem primeru na kulturni prireditvi prodaja alkohola ni prepovedana. Najbolje bi bilo, da je v zakonu jasno zapisano, da ne more biti sočasno in na istem mestu ali v neposredni okolici športne prireditve organizirana še ena (nešportna) prireditev."

Ob tem Peloza poziva obiskovalce prireditev v času veselega decembra, naj se izogibajo gneči in s tem tudi konfliktom, ki lahko nastanejo zaradi pretirane rabe alkohola. "Predvsem pa ne škodujte drugim v opitem stanju in dajte podporo tistim, ki so se odločili, da alkohola ne bodo uživali." Mladim pa priporoča naj ob praznikih nazdravljajo z brezalkoholnimi napitki, saj je v času razvoja možganov do približno 25. leta vsaka kapljica alkohola škodljiva.

Bojana Lekše