Tudi zaradi tega se veliko ljudi ne odloči za darovanje organa oz. za presaditev. "Ljudje do tega vprašanje niso opredeljeni," je dejala psihologinja Bernarda Logar Zakrajšek. Ob tem navaja, da sicer 70 odstotkov ljudi odobrava transplantacije po smrti, a se sami za to ne odločijo.

Namen praznovanja evropskega dneva darovanja organov in tkiv, ki bo 16. oktobra, je po njenih besedah zato tudi: "Dregniti neaktivne, da zavzamejo stališče do tega vprašanja. Se odločiti, ali so za ali proti."

Praznovanje dneva darovanja v Ljubljani in Murski Soboti
Prireditev, ki jo v ta namen organizira Slovenija-transplant, bo v soboto potekala v Ljubljani in Murski Soboti. Program se bo v Ljubljani dopoldne začel s strokovnim izobraževanjem, nadaljeval pa v parku Tivoli s tekom oz. hojo za življenje in ustvarjalnimi delavnicami. Popoldne se bo program končal z verskim obredom v zahvalo vsem darovalcem in njihovim svojcem v ljubljanski stolnici. Tudi v Murski Soboti bodo potekale podobne aktivnosti. Častni pokrovitelj dogodka je premier Borut Pahor.

Slovenija-transplant vodi tudi evropski projekt praznovanja dneva darovanja, katerega bistvo je, da praznovanje preseže meje praznovanja v izbrani državi. Letos bodo tako evropski dan darovanja na enak način zaznamovali v šestih t. i. satelitskih državah. To so poleg Slovenije še Avstrija, Češka, Slovaška, Hrvaška in Črna gora. Praznovanje bo v vseh državah potekalo na isti dan in enak način, je na novinarski konferenci pojasnila Logar Zakrajškova in dodala, da bo sočasno po državah potekala tudi raziskava o tem, ali bo imelo praznovanje vpliv na prebivalce.

"Slovenski program presaditev organov je uspešen"
Sicer je slovenski program presaditev organov uspešen, a število transplantacij je manjše kot v zahodnih državah, je dejal koordinator za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Valentin Sojar. Dodaja, da je število umrlih darovalcev pri nas relativno nizko, majhno pa je tudi število bolnikov na čakalnih listah.

"Ko je bolnik uvrščen na čakalno listo, smo izpolnili svojo dolžnost. Problem nastopi, ko ne uspemo identificirati vseh bolnikov. Pri nas je organizacija transplantacijske dejavnosti, razen pri srcu, še malo zgodovinska, saj bi morali prirediti organizacijske sheme," poudarja Sojar.

Bomo vprašanje darovanja po smrti rešili v dveh letih?
"Kritični smo lahko do rezultatov presaditve ledvic. Rezultati so odlični, a število presaditev je za polovico manjše kot v Avstriji," navaja in pojasnjuje, da je težava pri presaditvi ledvic logistična. "Čas je, da to logistiko spremenimo," poziva in ob tem predlaga ustanovitev centra za transplantacije, ki bi prevzel določene organizacijske vidike.

Pri transplantacijah je občutljiva tema tudi darovanje organov. Sojar pojasnjuje, da presaditev iz živega darovalca v Sloveniji praktično ni. Za darovanje po smrti pa je po slovenski zakonodaji potrebno soglasje darovalca ali njegovih svojcev. "Manj kot en odstotek ljudi se odloči za soglasje za darovanje po smrti. 99 odstotkov darovalcev pridobimo po posvetu s svojci," poudarja Danica Avsec s Slovenija-transplanta in dodaja, da se mora to vprašanje rešiti v manj kot dveh letih, ko bo začela veljati evropska direktiva.

"Sistem zagotavlja, da trgovanja z organi ni"
Sojar je spregovoril še o življenski dobi bolnikov s presajenimi organi: "Obdelava teh podatkov je zelo problematična. V prvem letu bi 80 odstotkov bolnikov brez presaditve umrlo, s presaditvijo pa jih 80 odstotkov preživi." Logar Zakrajškova se je odzvala na ponovne očitke o trgovini z organi v primeru darovanja po smrti: "Ne morem zagotoviti, da trgovanja z organi ne bi bilo, to zagotavlja sam sistem."

Avsčeva pa jo je dopolnila: "Slovenija je urejen sistem pripravila že leta 2000. Sledljivost in transparentnost sta tisti dve orodji, ki zagotavljata, da tudi če bi prišlo do zlorab, lahko ukrepamo. Ne moremo uporabiti nobenega organa, za katerega ne bi poznali porekla."