Hujših bolečin pri postopku ni treba pričakovati. Foto: EPA
Hujših bolečin pri postopku ni treba pričakovati. Foto: EPA

Največja rast slovenskega registra se je zgodila konec leta 2003 po javnem pozivu flavtistke Irene Grafenauer, ki je zbolela za levkemijo.

Bolnica
Po presaditvi bolnik nekaj časa ostane v izolaciji. Foto: MMC RTV SLO

Še do nedavnega je v Sloveniji potekalo zgolj darovanje krvotvornih matičnih celic najožjih tkivno skladnih sorodnih oseb, večinoma bratov in sester. Ta način zdravljenja smo začeli že leta 1989. 3. spetembra 2002 je bila izvedena prva nesorodna presaditev, ko je slovenski bolnik prejel krvotvorne matične celice nemškega darovalca.

Odvzem krvi
Do večjega vpisa v register darovalcev je prišlo v nekaterih primerih, ko so svojci iskali darovalce za družinske člane. Foto: MMC RTV SLO
Levkemija
Presajanje krvotvornih matičnih celic je standardni način zdravljenja levkemije. Foto: EPA

V register darovalcev, ki pri nas že presega 10.000 članov, se je mogoče vpisati na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Pri nas je povprečen čas trajanja postopka iskanja in izbora nesorodnih darovalcev štiri mesece. Do zdaj je 27 darovalcev, članov registra Slovenija Donor, darovalo krvotvorne matične celice - od tega 18 za tuje in devet za slovenske bolnike.

V splošnem velja, da mora biti darovalec zdrav, podobno kot pri darovanju krvi. Izjema so nekatere dobro urejene kronične bolezni, denimo visok krvni pritisk.

Kje se je mogoče vpisati v register darovalcev?

Na Zavodu za transfuzijsko medicino vpis brez predhodne najave poteka vsako sredo med 10. in 12. uro, v kratkem pa naj bi bil na voljo tudi popoldanski termin.

Vpis poteka tudi v donorskih centrih po Sloveniji.


Nekaj vprašanj v zvezi s postopkom smo zastavili dr. Matjažu Jerasu, vodji registra Slovenija Donor.

Je presajanje krvotvornih matičnih celic mogoč način zdravljenja še pri kaki drugi bolezni poleg levkemije?

Poleg levkemije lahko s krvotvornimi matičnimi celicami (KMC) zdravimo tudi nekatere druge bolezni, na primer: prirojene imunske pomanjkljivosti, določene solidne tumorje in nekatere avtoimunske bolezni. Posamezni obetavni terapevtski postopki z uporabo teh celic pa so že v fazi prenosa v klinično prakso (regeneracija srčne mišice oziroma miokarda po infarktu).

V čem je razlika med darovalci, ki so zgolj vpisani v register, in tistimi, ki so tipizirani in vpisani v svetovni register?

Samo tisti člani registra, ki jim določimo tkivne antigene HLA-A, -B in –DR so aktivni, saj lahko ustreznega darovalca za določenega bolnika izberemo le na osnovi skladnosti v omenjenih antigenih. Anonimni podatki o antigenih HLA vseh aktivnih darovalcev so dostopni v svetovnem registru Bone Marrow Donors Worldwide (BMDW).

Ali poteka odzvem celic v Sloveniji, tudi če je prejemnik v tujini?

Osnovni princip mednarodnega sodelovanja v okviru svetovnega registra BMDW je, da izbrani darovalec daruje svoje krvotvorne matične celice v nacionalnem donorskem centru, torej doma. Če je bolnik iz druge države, pooblaščena oseba iz tujega registra, ki je izvedel iskanje in izbor ter naročil odvzem, transportira zbrane celice v transplantacijski center, kjer bo opravljena presaditev.

Je za uspešnost presaditve bistveno, ali je darovalec soroden ali nesoroden?

Res je, da je v pogledu tkivne skladnosti najboljši darovalec genotipsko skladen sorodnik (brat ali sestra bolnika), vendar pa je zaradi izjemnega napredka na področju tipizacije HLA uspešnost presaditve tkivno skladnih nesorodnih krvotvornih matičnih celic postala povsem primerljiva s sorodno transplantacijo.

Kako velika je trenutno pri nas potreba po darovalcih? Imate morda podatek, koliko ljudi v Sloveniji trenutno čaka na darovalca?

Glede na to, da lahko v okviru najožje družine najdemo ustrezne sorodne darovalce za 25-30 odstotkov bolnikov, je potreba po nesorodnih darovalcih kar precejšnja in stalna. Res pa je tudi, da ni vsak bolnik primeren za presaditev, bodisi zaradi vrste bolezni, zdravstvenega stanja ali morebitnih osebnih zadržkov glede transplantacije. Trenutno iščemo nesorodne darovalce za devet bolnikov.

Koliko bolnikov je bilo v zadnjih letih pri nas zdravljenih s sorodno in koliko z nesorodno presaditvijo?

Od leta 2002, ko se je začel program presajanja nesorodnih krvotvornih matičnih celic, pa do danes je bilo izvedenih 76 takih posegov. Prva sorodna presaditev sega v leto 1988, samo od leta 2002 do zdaj pa je bilo opravljenih 120 tovrstnih transplantacij.

Slišati je, da je zbiranje krvotvornih matični celic iz kostnega mozga boleč postopek, je morebiten strah darovalcev upravičen?

Ker praktično le izjemoma izvedemo kakšen klasični odvzem, to je zbiranja rdečega kostnega mozga iz ploščatih kosti v predelu medenice v splošni anesteziji, so darovalci podvrženi zbiranju krvotvornih matičnih celic iz venske krvi s pomočjo afereze. Pridobivanje celic iz venske krvi poteka ambulantno, kar pomeni, da se lahko takoj po končanem odvzemu vrne na delovno mesto ali domov. Darovalcu pet dni pred zbiranjem dajemo dvakrat dnevno po eno podkožno injekcijo rastnega dejavnika, s katerim spodbudimo razmnoževanje krvotvornih celic v njegovem kostnem mozgu in njihovo prehajanje v kri. Običajno darovalec v tem času občuti zmerne bolečine v kosteh in mišicah, slabost ali glavobol, nekako tako, kot bi imel gripo. Omenjeni občutki prenehajo dan ali dva po zadnjem prejetem odmerku. Aferezo izvajamo s posebnim aparatom, ki iz darovalčeve krvi, ki jo speljemo skozi iglo in sistem cevk v poseben stroj, v posebno vrečko zbira le krvotvorne matične celice, preostanek krvi pa skozi drugo cevko in iglo, ki je nameščena v žilo na drugi roki, vrača nazaj v telo. Takšno zbiranje celic traja od 4 do 6 ur. Samo darovanje kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic pa sicer ne predstavlja nobene večje nagnjenosti k okvari kostnega mozga, imunskega sistema ali morebitne druge bolezni.

Kako, da se v register darovalcev na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani ni mogoče vpisati tudi v popoldanskih urah?

Eden od razlogov je, da moramo, skladno s standardi svetovne zveze WMDA (World Marrow Donor Association), vsakega novega člana natančno seznaniti z vsemi postopki, povezanimi s članstvom in darovanjem krvotvornih matičnih celic ter izvesti predpisani postopek. Poglavitni razlog pa so trenutne logistične in kadrovske možnosti, zaradi katerih je za zdaj vpis omejen na sredo dopoldan. Intenzivno si prizadevamo za to, da bi bil vpis mogoč vsak dan, torej od ponedeljka do petka dopoldan. Poleg tega pa je treba poudariti, da se lahko posamezniki vpišejo tudi v UKC Maribor in tistih regijskih bolnišnicah, v okviru katerih delujejo transfuzijske organizacijske enote. Podatki o tem so dostopni na naši spletni strani: www.ztm.si .

Kot ugotavlja Kristina Modic, predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ki je med bolniki in njihovimi svojci izvedla posebno anketo, posvetovala pa se je tudi s kliničnim psihologom in zdravniki s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, bolniki pred, med in po presaditvi kostnega mozga doživljajo različne strahove.

Najprej, le redki bolniki in njihovi svojci dejansko vedo, kaj jih pri transplantaciji pravzaprav čaka. Med čakanjem jih skrbi tudi:

- Ali bodo pravočasno našli darovalca?
- Bo darovalec na odvzem sploh prišel in ali bo zbral dovolj celic?
- Bo transplantacija uspela? Ali bom preživel?
- Je morda riziko presaditve večji od koristi?
- Ali bom med presaditvijo zdržal tedensko izolacijo v bolnišnici?

Ko presaditev nastopi, se pojavi olajšanje, takoj za njim pa nastopijo nove skrbi:

- Ali bo presadek začel delovati ali bo prišlo do zapletov (zavrnitvene reakcije)?
- Koliko časa bo telo potrebovalo, da si bo opomoglo?
- Bom še kdaj popolnoma zdrav, bom lahko normalno jedel?

Ko je zdravljenje v bolnišnici končano, večina bolnikov in njihovih svojcev čuti velik strah pred spremembo okolja. V bolnišnici in v izolaciji se bolnik počuti varen, saj je ves čas pod nadzorom zdravstvenega osebja, doma pa je brez vseh teh možnosti, še ugotavlja Modicova. Prav tako lahko stisko povzročajo skrbi, povezane z vrnitvijo nazaj v delovno, socilano ali izobraževalno okolje, saj marsikoga po presaditvi invalidsko upokojijo, invalidska pokojnina pa je zelo nizka. Ker gre največkrat za mlajše ljudi, ki so še delovno aktivni, je to lahko resen problem, ki ogrozi tako njih kot njihove bližnje, pojasnjuje naša sogovornica in dodaja, da predvsem za mlade, ki še nimajo družine, pomeni presaditev tudi strah pred zmanjšano možnostjo, da bodo kdaj imeli svoje otroke.

Največja rast slovenskega registra se je zgodila konec leta 2003 po javnem pozivu flavtistke Irene Grafenauer, ki je zbolela za levkemijo.

Še do nedavnega je v Sloveniji potekalo zgolj darovanje krvotvornih matičnih celic najožjih tkivno skladnih sorodnih oseb, večinoma bratov in sester. Ta način zdravljenja smo začeli že leta 1989. 3. spetembra 2002 je bila izvedena prva nesorodna presaditev, ko je slovenski bolnik prejel krvotvorne matične celice nemškega darovalca.