Kalan, ki je od maja do decembra 2017 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana vodil center za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, je poudaril, da je skupaj z drugimi pediatri intenzivisti neprestano opozarjal, da program otroške kardiologije ni varen, a so naleteli na popolno ignoranco vodilnih v kliničnem centru.

Na vprašanje članov preiskovalne komisije, kdo so bili ti vodilni, je navedel nekdanjega generalnega direktorja UKC-ja Simona Vrhunca, strokovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Veselka in kardiokirurga Boruta Geršaka. Del krivde je pripisal tudi nekdanjemu strokovnemu direktorju pediatrične klinike Rajku Kendi in kardiokirurgu Tomislavu Klokočovniku.

Moral lagati staršem, da bi jih potolažil
Nepripravljenost vodilnih, da bi se lotili reševanja težav v programu otroške kardiologije, je bila po Kalanovih besedah vzrok za to, da je na začetku leta 2018 dal odpoved in po dveh mesecih tudi odšel iz kliničnega centra. Spomnil je, da se je osem od desetih pediatrov intenzivistov, med katerimi je bil tudi sam, zaradi nevzdržnega stanja odločilo za ugovor vesti.

"Kljub temu nas nihče od pristojnih v državi vse do zdaj ni povabil niti na pogovor," je opozoril. Po njegovem mnenju sta glavna razloga za to, da program še vedno ne zadovoljuje mednarodnih standardov, uveljavljanje osebnih interesov in strah vodilnih pred javnim neuspehom.

"Tudi če se takoj lotijo urejanja razmer, bom že globoko v upokojitvi, preden jih bodo uredili," je ocenil.

Dodal je, da je bil program otroške kardiologije, zlasti v letih 2012 in 2013, do te mere neurejen, da je moral lagati staršem, če jih je želel potolažiti v skrbi za njihove bolne otroke. Po njegovih besedah je bila posebej rizična okoliščina, da ni bilo stalno prisotnega pediatričnega kardiokirurga.

NIOSB zatajil "na operativni ravni"
Pred člane komisije je stopila tudi strokovna direktorica UKC-ja Jadranka Buturović Ponikvar, ki je povzela dogajanje po januarju 2018, ko je zasedla mesto strokovne direktorice ljubljanskega kliničnega centra. Po njenih besedah jim je kljub težavam, ki so se vrstile iz dneva v dan, uspelo doseči, da zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKC-ju ni bilo nikoli prekinjeno, čakalne dobe pa so bile vseskozi znotraj dovoljenih.

Projekt Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) je ocenila kot dobro idejo, ki pa je zatajila na operativni ravni, zato NIOSB ni bil sposoben prevzeti programa otroške kardiologije. Poudarila je, da je NIOSB tuje kardiokirurge pošiljal v UKC brez vnaprejšnjega razporeda, kar je povzročilo zmedo in naletelo na odpor stroke.

Razdelitev kadra med UKC-jem in NIOSB-jem bi po mnenju Buturović Ponikvarjeve povzročila razpad programa otroške kardiologije. Po njenih besedah se je NIOSB izkazal za tujek, ki je neustrezno posegel v organizacijsko strukturo kliničnega centra. Zanikala je, da je strokovni svet UKC-ja sprejel sklep, v katerem se je izrekel proti prenosu programa iz UKC-ja na NIOSB, zaradi pritiska politike.

Ni pa Buturović Ponikvarjeva želela javno odgovoriti na vprašanje članov preiskovalne komisije, ali je morala kadar koli zaradi pritiska nadrejenih podpisati dokument ali dati izjavo, ki je bila v nasprotju z njenimi strokovnimi načeli.

Predsednica komisije Jelka Godec (SDS) je zato sejo za nekaj časa zaprla za javnost.

Nevaren za "rutino UKC-ja"
Ana Medved je kot tedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje koordinirala operativno plat projekta NIOSB. Še vedno meni, da bi lahko bil NIOSB najboljša pot do ureditve programa otroške kardiologije, a je naletel na odpor v kliničnem centru.

Po njenem mnenju je razlog v tem, da je očitno preveč posegel v rutino UKC-ja, kar se je še posebej pokazalo ob prihodu ameriških kardiokirurgov in njihovih poročilih.

Po njenih besedah ni pomagalo niti stalno prizadevanje ministrstva, da bi vse poteze v povezavi z NIOSB-jem uskladili z vpletenimi deležniki. "Klinični center v kritičnem času ni bil sposoben peljati programa otroške kardiologije, NIOSB je prosil za pomoč, a mu hkrati nasprotoval," je še dodala na zaslišanju pred komisijo.