poročal portal Siol. Na Nacionalnem zavodu za javno zdravje informacije še niso mogli uradno potrditi, prav tako ne na ljubljanskem UKC-ju.

Osnovna šola (OŠ) Trnovo je o tem obvestila starše drugih šolarjev in uvedla druge ukrepe, kot sta temeljito čiščenje vseh površin in pogostejše umivanje rok, je poročala TV Slovenija.
V Sloveniji se poleg ošpic pojavljajo tudi primeri oslovskega kašlja, po besedah Maje Sočan z NIJZ-ja se bolezen v večjem ali manjšem številu pojavlja ves čas, posebej ogroža zelo majhne otroke, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC-ju Ljubljana Tatjana Mrvič je dodala, da letos še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem.
Začetek podoben prehladu
Pri odraslih in mladostnikih se "oslovski kašelj kaže kot dolgotrajen, nadležen, suh in dražeč kašelj, ki nas dvigne iz postelje in lahko povzroči tudi bruhanje". Pri majhnih dojenčkih pa je še bolj nadležen, dojenčki kašljajo rigajoče in zaradi kašlja ne morejo vdihniti. Zato otrok lahko poplavi, težko diha, ima premalo kisika in je celo življenjsko ogrožen.

Mrvičeva je dodala, da pri nas za oslovskim kašljem zbolijo običajno mlade odrasle osebe, tudi najstniki. Od uvedbe drugega odmerka cepiva pa praviloma ne zbolijo starejši od 10 let. Pogostejši je med otroki, starimi od šest do 10 let, saj v tem času odmerek cepiva že popušča. Pri odraslih in šolarjih bolezen ni tako problematična, razen če gre za nosečnico ali osebo, ki ima srčno-žilno obolenje, je dejala.

Letos po njenih besedah še niso sprejeli nobenega otroka z oslovskim kašljem, lani so na pediatrični kliniki ambulantno obravnavali nekaj otrok, dva dojenčka pa so sprejeli v bolnišnično zdravljenje.

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu. Otroki, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno z okuženimi predmeti.

V Sloveniji smo začeli cepiti proti oslovskemu kašlju leta 1959. Tako se je močno zmanjšalo obolevanje za to boleznijo, a se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Bolnik lahko pomodri
V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavijo se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.

Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, navajajo na NIJZ-ju. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od drugih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.

Bolezen se zdravi z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

Najučinkovitejše je cepljenje
Kot navaja NIJZ, je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja.