," pravi Majda Grčič Vitek.
Precej odmeva v javnosti je v preteklem tednu dobila novica, da je z ošpicami okuženi odrasli prejšnji četrtek svojega otroka spremljal na pediatrično kliniko in pri tem prišel v stik z okoli 250 ljudmi. Ogroženi so bili vsi, ki niso bili cepljeni.
Ošpice, ki so nekoč veljale za skorajda izkoreninjeno bolezen v Evropi, se spet množično pojavljajo v nekaterih evropskih državah, tudi v soseščini Slovenije. V zadnjih letih je bilo največ obolelih v Romuniji in Italiji. Novi pojavi ošpic pa naj bi bili posledica vedno manjše precepljenosti, pri čemer Slovenija, vsaj pri ošpicah, ni izjema.
Slovenija je, tudi zaradi obveznega cepljenja, pred leti spadala med države z visoko precepljenosti, zdaj pa, vsaj kar se tiče cepljenja proti ošpicam, počasi drsi navzdol. Okužbe z ošpicami, ki so se v Sloveniji pojavile tik pred vstopom v leto 2018 in po njem, so, kot pravi Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na vsak način posledica premajhne precepljenosti. "V Sloveniji je še vedno relativno dobra, čeprav v zadnjih letih pri ošpicah opažamo trend upadanja. Precepljenost zadnje generacije je bila okoli 92-odstotna, predtem pa je bila precepljenost okrog 94-odstotna. Zato tudi ne pričakujemo večjih izbruhov ošpic. Vendar če se bo tako nadaljevalo, bi se lahko srečali tudi s tem," pravi.
Več kot 14.000 primerov ošpic od začetka leta
Po podatkih Evropskega centra za obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo v Evropi v zadnjih 12 mesecih 14.000 primerov ošpic, največ v Romuniji in Italiji. Za posledicami bolezni je umrlo 35 ljudi. "Nekatere države se srečujejo z velikimi izbruhi, kar pomeni, da so imeli vrsto let slabšo precepljenost oz. manjšo od tiste, ki zagotavlja kolektivno imunost pri ošpicah. To so zelo nalezljiva bolezen in zato je potreben visok delež cepljenih oz. zaščitenih v populaciji, da lahko govorimo o kolektivni zaščiti. Kar je okoli 95 odstotkov cepljenih z vsaj 95 odstotkov učinkovitim cepivom, s tem po teoretičnih izračunih dobimo prag zaščite populacije v 90 odstotkih," pojasnjuje Grgič Vitkova.
Ko precepljenost pade pod to mejo, je zaščita populacije slabša. V primeru pojava ošpic ima virus več možnosti za širjenje in bolezen se prenaša na dovzetne: "Ko ošpice pridejo v okolje, kjer je veliko dovzetnih, ti zbolijo, poleg njih pa tudi kdo, ki je bil cepljen, pa ni razvil zaščite. Cepiva niso stoodstotno učinkovita, zato je kakšen odstotek nezaščitenih med cepljenimi, nezaščiteni so tudi tisti, ki iz zdravstvenih razlogov niso bili cepljeni. Ošpice so lahko smrtna bolezen. Ko se pojavi več kot 1000 primerov obolelih, lahko med njimi kdo tudi umre."
Za vedno manjšo precepljenost in nasprotovanje cepljenju nekateri obtožujejo kar svetovni splet in družbena omrežja, saj naj bi nasprotniki cepljenja navajali lažne informacije o možnih posledicah cepljenja proti ošpicam. Tako naj bi bila možna posledica cepljenja proti ošpicam pojav avtizma pri otrocih.
Nasprotovanje cepljenju staro toliko kot cepljenje
Marta Grgič Vitek pravi, da je nasprotovanje cepljenju staro toliko kot cepljenje samo. Nasprotniki cepljenja verjetno niso zelo številni, so pa precej glasni in po vsem svetu širijo podobne informacije, ki so po navadi zgolj prevedene. "Na spletnih straneh se še vedno pojavljajo že zdavnaj ovržene informacije, kot je ta, da cepljenje povzroča avtizem. Največja težava pri tem je, da se ljudje ne bojijo bolezni, temveč se bojijo neželenih učinkov cepiv. Veliko jih reče, da se bojijo neželenih učinkov, ki so nekaj konkretnega, kar se lahko pojavi. Bolezen, kot so ošpice, pa se ni pojavila že toliko časa, da je mlajše generacije zdravnikov do pred nekaj leti sploh niso videle," poudarja.
Ker bolezen ni pomenila tveganja, se je ljudje niso več bali. Zbali pa so se nezaželenih učinkov: "Zmeraj povemo, da ima tako kot vsako zdravilo tudi vsako cepivo neželene učinke. Ti so relativno blagi in sami od sebe minejo v nekaj dneh. Tveganja zaradi neželenih učinkov so neprimerno manjša kot zaradi zapletov po prebolelih ošpicah."
V zadnjih letih v Sloveniji za ošpicami večinoma obolevajo odrasli med 35. in 50. letom, ki niso bili cepljeni. Potek bolezni je lahko težji in večkrat se pojavijo zapleti. Evropska poročila navajajo, da kar 20 odstotkov obolelih potrebuje hospitalizacijo. "To pomeni, da gre v velikem deležu za hudo bolezen. Najpogostejši zaplet pri otrocih je vnetje srednjega ušesa, kar sicer ni tako hudo. Pri odraslih se lahko pojavi tudi pljučnica, ki zahteva hospitalizacijo in je največkrat vzrok za smrt zaradi ošpic. Ali encefalitis, ki se pojavi na nekaj tisoč obolelih," še pojasnjuje epidemiologinja.
Ali bi se lahko vrnile tudi druge, hujše nalezljive bolezni?
Ali bi teoretično zaradi manjše precepljenosti po vsej Evropi lahko prišlo tudi do pojava nalezljivih bolezni s hujšimi posledicami, kot je otroška paraliza? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se bolezen pojavlja le še v treh državah, Afganistanu, Pakistanu in Nigeriji. Vendar iz teh držav prihajajo v Evropo številni begunci in ekonomski migranti.
Grgič Vitkova pravi, da je to malo verjetno: "Svetovna zdravstvena organizacija se že vrsto let trudi, da bi popolnoma izkoreninila to bolezen, da se ne bi več pojavljala nikjer po svetu. S tem bi sčasoma lahko opustili cepljenje, vendar do tega še nismo prišli. Da bi se bolezen začela vračati v razviti svet, pa je malo verjetno. Kjer koli v svetu se pojavi kakšen primer, takoj posreduje Svetovna zdravstvena organizacija in organizira cepilne kampanje."
Zaradi nizke precepljenosti so nekatere evropske države že lani in tudi za letos napovedale strožje ukrepe, če bodo starši zavračali obvezno cepljenje otrok. Italija in Francija ne bosta sprejemali otrok v javne šole, če ne bodo cepljeni. Nemčija bo povišala kazni na 2500 evrov. Ali so ti ukrepi ustrezni oz. kakšni bi bili smiselni? "Težko," pravi. "Vidimo, kakšno je stanje v Sloveniji. Cepljenje je že vrsto let obvezno, s predvidenimi sankcijami, pa kljub temu pada precepljenost. Glede na trenutno zanimanje za cepljenje bo drugo leto precepljenost verjetno boljša. Trenutno je veliko govora o ošpicah in se več ljudi odloča za cepljenje. Na novo uvedeni represivni ukrepi verjetno v prvem trenutku povečajo precepljenost, vendar kot vidimo pri nas, to ne deluje dolgoročno. Države uvajajo nove ukrepe, ker jim pada precepljenost. Tako je tudi v Sloveniji, kjer kljub obveznemu cepljenju ravno tako razmišljamo, kaj je treba narediti, da precepljenost ne bi padala," dodaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje