"Današnji tempo življenja prinaša številne stiske, ki lahko vodijo v duševne motnje, če jih pravočasno ne prepoznamo in zagotovimo ustrezne pomoči in podpore. To pa moramo zagotoviti poleg delovno aktivnemu prebivalstvu tudi otrokom, mladostnikom ter starejšim, če omenim samo nekatere najranljivejše skupine prebivalstva. Takojšnja strokovna pomoč je zato ključnega pomena," je v nagovoru ob odprtju Festivala duševnega zdravja poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Poudarila je, da moramo vsi skupaj prispevati k destigmatizaciji področja duševnega zdravja. K temu bi po njenem mnenju lahko prispevali vidni in ugledni posameznice in posamezniki, ki bi javno spregovorili o svojih duševnih stiskah in o tem, kako so se z njimi spoprijeli.

Poudarila je tudi pomen večje prepoznavnosti različnih oblik pomoči, ki so na voljo ljudem, ter nujno ureditev in skrajšanje čakalnih dob na obravnavo pri strokovnjakih, ki jih občutno primanjkuje. "Na tem področju zelo zamujamo, kar pa ne sme biti izgovor, da ne naredimo vsega, da z različnimi politikami ne omogočimo izobraževanj in predvsem sredstev, da ta kadrovski manko čim hitreje začnemo zmanjševati," je dejala.

Po njenem mnenju je bilo nekaj dobrih ukrepov, kot je recimo povečano število razpisanih specializacij za področje klinične psihologije, že sprejetih, a pred nami je celovita reforma področja zdravstva, ki mora vključevati tudi področje duševnega zdravja.

Vsak je soodgovoren za oblikovanje duševnega zdravja drugih

Predstojnik centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za duševno zdravje (NIJZ) Matej Vinko je poudaril, da je skrb za duševno zdravje odgovornost, ki jo nosimo vsi. "Spodbujajmo drug drugega k iskanju pomoči, k pogovoru in poslušanju. Le skupaj lahko gradimo odnose in okolje, ki je prijazno, razumevajoče in v podporo vsem," je dejal.

Podobno je poudaril tudi generalni direktor NIJZ-ja Branko Gabrovec. Kot je dejal, je vsak izmed nas soodgovoren za oblikovanje duševnega zdravja drugih. Opozoril je tudi na pogostost prisotnosti duševnih stisk in motenj ter predvsem na možnost vplivanja na naše doživljanje na možnost izbire in možnost, da se s stiskami na različne načine spoprijeti ter jih tudi obvladovati.

Poleg 23 delavnic in predavanj festival do 19. ure ponuja tudi svetovanja za mlade starše, živo knjižnico, ustvarjalni kotiček, kotiček za telesne vaje in kotiček za razbijanje mitov. V živi knjižnici je priložnost za pogovore z osebami z izkušnjami okrevanja po duševni stiski, kreativni kotiček bo pokazal pomen ustvarjalnega izražanja pri krepitvi duševnega zdravja, v kotičku za telesno dejavnost pa bodo strokovno usposobljeni vaditelji predstavili zmerne oblike vadbe, s katerimi lahko tudi manj telesno dejavni posamezniki postopoma krepijo svoje zdravje in počutje. V kotičku za razbijanje mitov bodo predstavili dejavnosti za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja in duševnih stisk.