Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se je odzvalo na odločitev ustavnega sodišča, da so ukrepi, povezani z izobraževanjem na daljavo, neveljavni. Zapisali so, da gradivo, s katerim se bodo odzvali na odločitev, še usklajujejo, vlada pa naj bi ga obravnavala na sobotni dopisni seji.

V odzivu so tudi zapisali, da bo gradivo sledilo oceni epidemiološke slike v državi in "s tem povezani skrbi za zaščito zdravja udeleženih v vzgoji in izobraževanju".

Na odločitev ustavnega sodišča pa se je predtem že odzvala vladna služba za zakonodajo. Odločitev ustavnih sodnikov je zanje nepričakovana, saj v preteklih odločitvah, ki so se nanašale na ukrepe, niso zavzeli takšnega stališča.

Zakonodajna služba je v izjavi še zapisala, da bo vlada po odločitvi sodišča tako znova odločala o ukrepih in jih bo "glede na stališče, da gre za predpise", objavila tudi v uradnem listu.
Ob tem pa je poudarila stališče vlade, da so bili vsi ukrepi sprejeti na pregleden in javen način ter po njenem mnenju tudi ustrezno predstavljeni in objavljeni. Vse navedeno po mnenju vlade velja tudi za akte, s katerimi je podaljševala ukrepe. "Tudi o teh ukrepih je bila takoj obveščena javnost in posebej še DZ," so zapisali.

Kacin: Če bo treba, bo vlada znova sprejela odločitve

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je glede odločbe ustavnega sodišča povedal, da je vlada že preučila sklep in delno odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neveljavnost sklepa vlade, s katerim je podaljševala ukrepe za obvladovanje nalezljive bolezni covid-19.

Kot je še povedal Kacin, bo vlada pripravila celovit odgovor glede delne odločbe in sklepa ustavnega sodišča ter tudi ukrepala. "Ukrepala bo takoj in ne bo čakala tri dni," je dejal.

Vse odločitve vlade glede ukrepov za zajezitev epidemije so bile tudi po njegovem mnenju jasne in pregledne, "zakaj je prišlo do tega, da nekatere niso bile objavljene v uradnem listu, pa še ne vemo". "Pregledujejo celotno komunikacijo med vladnimi institucijami, in ko bo odgovor znan, bo vlada odgovorila tudi na to vprašanje," je dejal.

Ni pa nobena odločitev vlade po Kacinovih besedah pod vprašajem. "Če bo treba, bo vlada znova sprejela odločitve in poskrbela za kontinuiteto izvajanja ukrepov, namenjenih zaščiti zdravja ljudi," je dejal. Ni pa želel špekulirati, ali so zaradi odločitve ustavnega sodišča pod vprašajem tudi kakšne druge odločitve vlade.

Poudaril je še, da se bo vse, "kar velja za delo izobraževalnega sistema, nadaljevalo" in da se, "kar zadeva način izobraževanja, s ponedeljkom ne spreminja nič". Ob tem je izpostavil, da se ustavno sodišče še ni opredelilo niti glede vprašanja prepovedi zbiranja v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Tri dni za ureditev stvari

Ustavno sodišče je ministrstvu za šolstvo dalo tri dni časa, da znova pretehta strokovno utemeljenost pouka na daljavo in se v povezavi s tem ustrezno odzove oziroma odredi vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo.

Hkrati pa je ustavno sodišče opozorilo, da bi bili, glede na trenutne razmere, vseeno izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje odloka, ki se nanaša na prepoved izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo še posebej prilagojeno izobraževanje, ki so ga praviloma deležni le v zavodih, starši jim tega doma ne morejo zagotoviti, zato ima zaprtje šol za te otroke še hujše posledice.

Koalicijske stranke pričakujejo nadaljevanje šolanja na daljavo

V koalicijskih strankah SMC in NSi pričakujejo, da bo vlada oz. ministrstvo za izobraževanje v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča v roku sprejelo ustrezne ukrepe in omogočilo nadaljnje šolanje na daljavo. Kot navajajo, je to v trenutnih epidemioloških razmerah potreben ukrep.

"Želimo si, da se otroci, tisti s posebnimi potrebami pa med prvimi, čim prej vrnejo v šolske klopi, vendar brez tveganja za njihovo zdravje. Med spoštovanjem najpomembnejših odločitev pa je pomembno, da ohranimo potrpežljivost, ki je v tem trenutku del poti do zdravja," so navedli v SMC-ju, iz vrst katerega je tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

Po navedbah NSi-ja je zdravniška stroka povedala, da je ukrep zaprtja šol v trenutni epidemiološki situaciji potreben in da pripomore k temu, da se virus med populacijo ne širi še hitreje. Zaradi razmer in v skladu s številom okužb in hospitaliziranih zaradi covida-19 pa v stranki od pristojnega ministrstva pričakujejo, da v roku, ki ga je dalo ustavno sodišče, pripravi vse potrebno, da bo šolanje na daljavo v veljavi tudi od ponedeljka dalje.

Tudi v DeSUS-u verjamejo, da bo ministrstvo pripravilo ustrezne rešitve. "Izzivi, s katerimi se soočajo tako otroci kot tudi njihovi starši, niso preprosti. In v teh časih je poglavitno breme padlo ravno (oziroma le) na pleča staršev," menijo v DeSUS-u. V stranki verjamejo, da bo pristojno ministrstvo v danem roku pripravilo rešitve, ki bodo omogočale izvajanje potrebnih in sorazmernih protikoronskih ukrepov z zagotavljanjem vseh zagotovljenih osnovnih pravic otrok.

Četrtkovo odločitev ustavnega sodišča je komentiral tudi notranji minister Aleš Hojs. Kot je izpostavil, je ustavno sodišče samo navedlo, da "ne gre za to, da bi bilo kaj narobe s samo vsebino teh odlokov", ampak da je težava v načinu njihove objave. "Sam si nisem predstavljal, da je objava na spletnih straneh ministrstva nekaj, kar ni javna objava. Torej očitno gre za neke pravne oblike, ki nekako zapovedujejo, da morajo biti te stvari objavljene v uradnem listu," je dejal minister in izrazil prepričanje, da bodo vse stvari ustrezno sanirane v roku, ki ga je določilo sodišče.

Sorodna novica Šole otrok s posebnimi potrebami se veselijo vrnitve, a opozarjajo na logistiko

Odzivi iz opozicijskih vrst

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB menijo, da je odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da sklepi o šolanju na daljavo ne veljajo, zaušnica vladi oz. da gre za njeno veliko napako. Pozivajo k spoštovanju vladavine prava.

"Medtem ko vlada na eni strani poziva k spoštovanju vladavine prava, po drugi strani krši eno od njenih osnovnih pravil, in sicer da so vsi sprejeti predpisi tudi javno objavljeni," je poslanka največje opozicijske stranke LMŠ Tina Heferle dejala v današnji izjavi v DZ-ju. Dodala je, da komuniciranje prek Twitterja ni dovolj.

"V pravni državi se zadev ne sme delati po domače. V takem primeru državljani ne vemo, kaj je prav in kaj ne, kaj velja in kaj ne, ne znamo slediti ukrepom, predvsem pa smo zmedeni," je poudaril nekdanji šolski minister in podpredsednik SD-ja Jernej Pikalo.

"'Maršal tvito' bi rad vladal s tvitdekreti, a to v pravni državi ni mogoče in ni dopustno," pravi vodja poslancev Levice Mateja T. Vatovec.

"To je velika napaka vlade, površnost, nekateri pravijo, da celo šlamastika, ki si je vlada v tako občutljivih časih, ko bi morala biti za vzor državljanom, ne bi smela privoščiti. To meče slabo luč tudi na vse druge ukrepe," meni vodja poslancev SAB-a Maša Kociper.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič pa je prepričan, da se je vlada pri odločitvi za šolanje na daljavo odzvala v skladu z željo, da bi čim bolj omejila širjenje virusa. "Po mnenju stroke je bilo smiselno, da otroci ostanejo doma. Pravniki pa v Sloveniji razmišljajo vsak po svoje," ugotavlja Jelinčič.

Avbelj: Če sklepi niso bili objavljeni, ne veljajo

Toda pravni strokovnjaki so bili danes v odzivih enotni.

"Zadeva je jasna kot beli dan. Ustava določa, da morajo biti predpisi objavljeni v državnem uradnem listu, preden začnejo veljati," pravi Avbelj. "Če sklepi vlade niso bili objavljeni, niso nastali, ne obstajajo in tako ne veljajo, s tem pa so tudi odloki prenehali veljati na dan, ko niso bili veljavno podaljšani. Po tistem datumu torej ti odloki niso predstavljali pravne podlage za tamkaj predvidene ukrepe," je ustavni pravnik Matej Avbelj ugotovil za STA in dodal, da gre za osnove ustavnega prava.

Na vprašanje, kako bo odločitev vplivala na podobne sklepe in odloke vlade, je odgovoril, da "noben predpis, ki je predpis (splošen in abstrakten pravni akt) in ki ni bil objavljen, v pravni državi ne velja". "To je splošno in temeljno pravilo," je poudaril.

Ribičič: Nad vlado je ustavno sodišče

Ustavni pravnik Ciril Ribičič pa je vesel, da je ustavno sodišče pokazalo, da spremlja delo vlade in "da se zaveda, da je zaščita pravic pomembnejša v krizi kot pa v običajnem času". Po njegovih besedah mora vlada zdaj "nemudoma popraviti tisto, kar je zgrešeno".

Kar se dotika vprašanja šolanja v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, je po njegovem mnenju, to "zelo preprosto". "Kar zadeva nadaljnje delo, pa je pomembno, da se vlada zaveda, da je nad njo ustavno sodišče, ki zelo pozorno spremlja, ali se ustava spoštuje ali ne," je dejal

Sorodna novica Ustavno sodišče: Prepoved zbiranja v šolah nima ustrezne pravne podlage

Pirnat: Malomaren odnos do prava

Pravnika Andraž Teršek in Rajko Pirnat opozarjata, da gre pri neobjavi sklepov o podaljševanju zaprtja vzgojnih in izobraževalnih ustanov za hudo napako vlade. Odločitev ustavnega sodišča pomeni, da tudi vsi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, ne veljajo.

"Lahko da bodo kakšni zahtevki za vrnitve kazni, ki so bile na njihovi podlagi naložene, lahko bodo odškodninski zahtevki. Največja škoda pa je na pravnem ugledu delovanja države, zlasti vlade," je Pirnat dopoldne opozoril za TV Slovenija.

"Tukaj se najbolj jasno vidi, kako ta vlada dela s pravom, vlada z odloki, ki jih podaljšuje, ne objavlja ... Nihče ne ve, kaj velja, najhujši pa so interventni zakoni, ki jih ves čas spreminjajo in so popolnoma nepregledni. Skratka odnos do prava je malomaren, neustrezen in povzroča brezpravje," je Pirnat opozoril po objavi odločitve ustavnega sodišča.

Po njegovem mnenju ima težavo tudi odlok, ki omejuje gibanje, saj je bil uveljavljen s sklepi, ki niso bili objavljeni v uradnem listu. "Veljal je en teden, od takrat naprej pa nobeno podaljšanje ni bilo pravno veljavno," je dodal Pirnat.

Teršek: Odloki niso bili pravilno podaljšani

"Vlada je veljavnost odlokov podaljševala z vsebinsko praznimi in neobjavljenimi sklepi. To je poseben poudarek te komaj dojemljive in neprecedenčno neverjetne šlamastike, ki pa budnim očesom pravnikov in pravnic in še budnejšem očem sodnic in sodnikov slovenskega ustavnega sodišča ni ušla. Od 5.11. dalje. To pomeni, da tudi vsi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, ker so bili podaljšani s temi neobjavljenimi, zato protiustavnimi in pravno neobstoječimi ukrepi, ne veljajo, ker velja, kot da jih sploh ne bi bilo. To pomeni, da so tudi kazni, izrečene na temelju teh odlokov, od 5. 11. pravno nične. Neplačane ni treba plačati, za plačane se lahko zahteva vrnitev neobstoječega dolga, "je Teršek med drugim zapisal na Facebooku.

"Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov oziroma da jih pravno pravilno objavi ali sprejme nove odloke. Ker mora zagotoviti tudi veljavnost vseh odlokov! Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo," je pojasnil.