Foto: Reuters
Foto: Reuters

Alojz Sladič, vodja oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje pri upravi uniformirane policije, je na petkovi vladni novinarski konferenci opisoval, da so samo v novembru izrekli 3647 opozoril in izdali 2663 plačilnih nalogov v povezavi s kršitvami zakona o nalezljivih boleznih.

Pristojnosti sankcioniranja so policistom podelili v petem protikoronskem svežnju, tako kot občinskim in mestnim redarjem in večini inšpektoratov.

Večina kazni je bila, kot je povedal, izrečena za kršitve odloka o prehajanju med občinami in za nenošenje maske.

"Pričakovali bi, da bodo kršitve odlokov v počasnem upadu, vendar se njihovo število dnevno bistveno ne spreminja. Radi bi pojasnili tudi ukrepanje v primerih, ko oseba ne upošteva zakonitega ukrepa. Ko torej policist od osebe zahteva, da preneha s prekrškom in naj si na primer nadene zaščitno masko na obraz. Če tega oseba ne upošteva, mu policist lahko izreče globo 333 evrov," je izpostavil.

Omenjeno globo pa policisti, kot je dejal Sladič, ne izrekajo po zakonu o nalezljivih boleznih, temveč po 22. členu Zakona o kršitvah javnega reda in miru (neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb).

Najnovejše o koronavirusu, prenos novinarske konference

Sporne globe za nenošenje maske

V času drugega vala epidemije smo že bili priča zgodbam, kako so so policisti oglobili osebe, ker pri konzumiranju pekovskega peciva na javnih mestih niso imele čez obraz nameščenih zaščitnih mask oz. drugih predpisanih podobnih artiklov.

Toda morda bodo prav omenjene globe za nenošenje mask lahko v prihodnje postale zanimiv vir dohodka za kakšno odvetniško družbo, ki bo v imenu oglobljenih zaradi nenošenja zaščitne obrazne opreme tožila državo zaradi nezakonitih sankcij.

Na to opozarjajo pravni strokovnjaki. Trenutni zakon o nalezljivih boleznih namreč vladi omogoča, da lahko izreka ukrepe, ki so povezani le z omejitvami gibanja in zbiranja. Nošenje mask, razkuževanje rok in stavb ter še kakšen ukrep, ki si ga je zamislila vlada, pa komaj sodijo v ta okvir.

Katja Filipčič s katedre za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete in Aleš Završnik iz inštituta za kriminologijo sta odboru DZ-ja za pravosodje pred razpravo o povišanju kazni, kar je predvideval šesti protikoronski sveženj, poslala pravno mnenje, v katerem sta med drugim opozorila, da lahko vlada na podlagi trenutne zakonodaje le omeji oz. prepove gibanje državljanov.

"Nošenje mask in razkuževanje je vlada sprejela z odlokom na osnovi 39. člena ZNB, in sicer v okviru 2. točke prvega odstavka tega člena, po kateri pa lahko vlada le prepove ali omeji gibanje. Po najinem mnenju z nobeno metode interpretacije ni mogoče priti do zaključka, da nošenje mask in razkuževanje rok predstavljata omejitve gibanja ljudi. Oba ukrepa sta nesporno ustrezna ukrepa za preprečevanje širjenja okužbe ‒ tu ni nobenega dvoma (!). Vendar vlada za sprejem teh dveh ukrepov (in drugih podobnih zaščitnih ukrepov) nima zakonske osnove, kar pomeni, da ni spoštovano načelo delitve oblasti, ker vlada prevzema vlogo zakonodajalca," sta opozorila.

Svojo trditev pa sta podkrepila z dejstvom, da predlog novega zakona o nalezljivih boleznih, ki je trenutno v javni razpravi na portalu e-demokracije, med mogoče ukrepe izrecno uvršča tudi odreditev uporabe zaščitne opreme (48. člen predloga zakona): "Tudi iz tega izhaja, da vlada v sedanjem besedilu ZNB-ja nima tega pooblastila in ga zato dodaja v predlogu novega zakona."

Policija je do 26.11. glede neuporabe zaščitnih mask ugotovila skupno 4737 kršitev, od tega so izrekla 3535 opozoril
in 1202 kazni (plačilni nalogi, obdolžilni predlogi, hitri postopki)

Nošenje mask je ena od omejitev gibanja?

Na vprašanje, zakaj ministrstvo za zdravje, kot pristojno za izvajanje zakona o nalezljivih boleznih, ni noveliralo trenutnega zakona z odreditvijo obvezne uporabe zaščitne opreme v njegovem 39. členu, so za MMC pojasnili: "Ministrstvo za zdravje meni, da je treba obveznost nošenja mask obravnavati kot eno izmed oblik omejitev gibanja, v skladu z 2. točko prvega odstavka 39.člena Zakona o nalezljivih boleznih. Omejitve gibanja namreč niso le časovne (trenutna omejitev gibanja po 21. uri), niti ne le geografske (kot je na primer gibanje zgolj znotraj občine stalnega prebivališča), pač pa tudi takšne, ki nam sicer omogočijo gibanje na primer na javnem prostoru ali kraju, vendar z omejitvijo, da posameznik pri tem mora imeti zaščitno masko."

Novi zakon, nove definicije?

Zakaj je bila potem odreditev uporabe zaščitne opreme uvrščena v 48. člen predloga novega zakona o nalezljivih boleznih, na kar opozarja predavatelj ljubljanske pravne fakultete?

"Predlog novega ZNB-ja v 48. členu daje vladi možnost, da v primerih, ko z drugimi milejšimi ukrepi ni mogoče zamejiti oziroma preprečiti širjenje določene nalezljive bolezni in okužbe, lahko ta odredi tudi druge izjemne ukrepe. Če gre za bolezen s kapljičnim prenosom, kot je to v primeru covida-19, je eden od dokazano učinkovitih ukrepov uporaba zaščitne opreme (npr. zaščitne maske). Vsi izjemni ukrepi morajo biti časovno omejeni in smejo trajati, dokler obstajajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni. Gre torej zgolj za možnost, ki jo vlada ima, da lahko odredi tudi druge ukrepe, če z milejšimi ukrepi ni mogoče omejiti širjenja bolezni," odgovarjajo na ministrstvu za zdravje.

"V obdobju od druge razglasitve epidemije 19.10.2020 do 26.11.2020 je zdravstveni inšpektorat zaradi kršitev odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim koronavirusom izrekel 166 glob, od tega 132 glob zaradi neuporabe zaščitne maske na odprtih javnih krajih oziroma prostorih in 34 glob zaradi neuporabe zaščitne maske v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih."

Služba vlade za zakonodajo ni pristojna za razlago predpisov

Na službi vlade za zakonodajo, ki skrbi za pravne vladne zadeve, pa so glede morebitnega pravnega zapleta za MMC pojasnili, da "na vprašanje ne bodo odgovorili, ker odlok o organizaciji in delovnem področju službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (Uradni list RS, st. 139/06 in 95/11) jasno določa naše naloge in odgovarjanje na novinarska vprašanja ni ena od njih," ter dodali, da vladna pravna služba ne razlaga predpisov (razlaga jih tisti, ki jih sprejme oziroma izda), še manj pa presoja njihovo zakonitost in ustavnost.