Poseg, ki so ga na ljubljanskem UKC-ju izvedli v noči z 10. na 11. december, je skupno trajal deset ur. Presajena pljuča dobro delujejo, bolnikovo stanje v Centru za intenzivno terapijo pa je stabilno, so po uspešni presaditvi sporočili iz UKC-ja Ljubljana. 34-letni mož in oče je bil z izjemo blage astme predtem popolnoma zdrav, kadil ni nikoli, so na Twitterju sporočili iz ljubljanskega UKC-ja. Bolnik se je sprva zdravil v eni od regionalnih bolnišnic, vendar klasično zdravljenje z umetno ventilacijo – umetnim predihavanjem ni bilo uspešno, zato je bil premeščen v UKC Ljubljana.

"Naš bolnik je zbolel konec oktobra s kašljem in temperaturo. Po približno tednu dni so se pojavile še težave z dihanjem, ki so hitro napredovale. Po desetih dneh zdravljenja in mehanske ventilacije so pljuča popolnoma odpovedala, zato so ga morali v Centru za intenzivno interno terapijo UKC-ja Ljubljana priključiti na napravo za zunajtelesno membransko oksigenacijo, s katero so z zunajtelesno črpalko črpali kri iz telesa in jo nasičeno s kisikom vračali v telo," je zdravljenje na spletni strani UKC-ja opisal vodja kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Marko Noč.

"Bolnika smo sprejeli, vzpostavili zunajtelesni krvni obtok in potem je bil skoraj mesec dni popolnoma odvisen od zunajtelesnega obtoka, saj je šlo za popolno odpoved pljuč zaradi covida. In po enem mesecu je k sreči dočakal presaditev pljuč," je dodal Noč.

Bolezen v nekaterih primerih popolnoma uniči celotna pljuča

Covid-19 povzroči pljučnico pri več kot polovici bolnikov, pri nekaterih bolnikih pa so pljuča tako hudo bolna, da potrebujejo dodatni kisik ali celo mehanično ventilacijo. Prizadeti deli pljuč si lahko po okužbi popolnoma opomorejo ali pa ostanejo trajno uničeni, ob tem pojasnjuje predstojnik Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo Tomaž Štupnik. Kot je dodal, lahko bolezen v nekaterih primerih popolnoma uniči celotna pljuča, bolnika pa lahko reši le presaditev pljuč darovalca.

Za presaditev pljuč so sicer primerni samo tisti bolniki z dokončno odpovedjo, pri katerih vsi drugi organi normalno delujejo in so obenem dovolj mladi, da lahko po posegu dobro okrevajo, hkrati pa, pojasnjuje Štupnik, presaditev pri bolniku, ki je bil več tednov priključen na zunajtelesno membransko oksigenacijo, skriva številne nevarnosti in pasti.

Bolnika zdaj po Štupnikovih besedah čaka najtežja naloga, ki lahko traja tudi več mesecev – krepitev mišic, ki so v mesecu in pol izgubile večino svoje moči. "Najprej dihalnih, da bo bolnik lahko popolnoma samostojno zadihal, nato pa še mišic rok, nog in trupa, da se bo lahko spet vrnil v običajno življenje," je še pojasnil Štupnik.

"Pri takšni presaditvi zagotovo sodeluje od 50 do 100 ljudi neposredno in od vsakega je odvisen rezultat. Vsak se zaveda, da bo vseh preostalih 99 dalo svoj maksimum, zato tudi sam da svoj maksimum, Mislim, da je to tisti dokaz, kako vrhunska bolnišnica je, kljub vsem težavam, UKC Ljubljana," je še dodal Štupnik.

V ljubljanskem UKC-ju v intenzivni negi več kot 60 bolnikov s covidom-19

"Kljub kadrovskim in prostorskim težavam zaradi epidemije smo letos presadili 116 organov v primerjavi s 95 v letu 2019. Vsaka presaditev zahteva dogovor, saj je treba preveriti, ali imamo dovolj prostora in dovolj kadra," so besede Primoža Gradiška z oddelka za intenzivno terapijo CIT-a povzeli na Twitterju ljubljanskega UKC-ja. "Bolniki so v umetni komi od 2 do 5 dni. Drugi dan naredimo bronhoskopijo, da preverimo, kako so nova pljuča prišita in povezana s sapnikom. Po nekaj dneh se bolnik začne prebujati in spontano dihati," je še dodal Gradišek.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, se v ljubljanskem UKC-ju po zadnjih podatkih zdravi 348 covidnih bolnikov. Od tega jih je 62 na intenzivni terapiji, 60 na covidnih oddelkih, dve pacientki pa sta na ginekološki kliniki.