V zdravstvu je zmanjkalo denarja. Zdravstvena blagajna tako napoveduje ostre reze. Kaj to pomeni za bolnike, zdravnike, farmacevtske in druge lobije?

Ob napovedanih rezih v zdravstveno blagajno se je vnel spopad različnih lobijev – farmacevtov, gradbenikov, dobaviteljev, vplivnih posameznikov, zdravnikov in še koga, ki so vsa leta dobro živeli od milijard, ki smo jih Slovenke in Slovenci vplačevali v zdravstveno blagajno, zato da bi dobili učinkovito in pravočasno zdravljenje.

Minister za zdravje Dorjan Marušič, direktor zavoda za zdravstevno zavarovanje Samo Fakin, direktor Pediatrične klinike v Ljubljani Rajko Kenda, generalni direktor UKC-ja Ljubljana Simon Vrhunec, Janez Lavre iz bolnišnice v Slovenj Gradcu, pravnik Franci Gerbec, generalni sekretar ZDODS-ja Igor Antauer in sekretar za ekonomsko področje Zveze svobodnih sindikatov Ladislav Rožič so gostovali v oddaji Pogledi Slovenije.

"Zavarovanci težav ne smejo čutiti"
"Denarja ne bo in zavarovalnica se 1. decembra ne bo mogla več zadolževati, in denarja bo zmanjkalo," je dejal Fakin, ki rešitev vidi v tem, da bi se zadolževale bolnišnice. Prepričan je sicer, da le tretjina bolnišnic tega ne bi zmogla. Fakin je še dejal, da zaenkrat zamikajo plačila dobaviteljem.

Sogovorniki so se sicer strinjali, da zavarovanci ne smejo čutiti, da se znotraj financ sploh kaj dogaja. "Ne more en sam segment prenesti tega finančnega bremena," pa meni Marušič, ki predlaga, da se breme porazporedi na celotno zdravstvo.

"Pravila niso jasna," pa je povedal Antauer, ki probleme vidi predvsem v slabi organizaciji dela in v veliki količini dopusta, ki je na voljo uslužbencem, ki delajo v zdravstvu. Direktorji bi po njegovem mnenju morali imeti večje pristojnosti glede določanja plač. "Vlada je odgovorna," je še prepričan Antauer, ki upa, da se zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo zadolževal.

Marušič je še pojasnil, da nasprotuje temu, da se sredstva, ki so namenjena na primer za biološka zdravila, namenjajo za plače, kar so v oddaji izpostavili kot eno izmed možnosti.

Koga se ščiti pri razpisih?
"Težko bi sprejel, da je kdor koli zaščiten v tem procesu," odgovarja Marušič. Izpostavil je, da je treba zarezati, saj so medicinsko-tehnični pripomočki predragi. Je pa vseeno dodal, da se ščiti dobavitelje.

"Dokler sem jaz direktor, noben dobavitelj, ki bo opozoril na korupcijo, ne bo onemogočen," na očitke, da si dobavitelji zato, da ne bi bili izločeni, ne upajo povedati, kaj se dogaja, odgovarja Vrhunec.

Nižje cene zdravil? Problemi z dobavitelji ...
Gostje oddaje so se dotaknili tudi možnosti nižje cene zdravil. "V kolikor bi ministrstvo sprejelo sklep o javnih naročilih, bi poseglo tudi v izvedbo naročil," je prepričan Rožič, ki se zavzema za to, da bi bila naročila enotna in bi vse bolnišnice naročale enako in ne vsaka zase.

"Cene se da znižati, in če bi se zavod lahko direktno pogajal, potem bi jih že bistveno prej znižali," je povedal Fakin. Tudi Gerbec je prepričan, da so problem razpisi; ti so po njegovem mnenju "leglo korupcije", odgovornost pa vidi v poslovodstvih, medtem ko z razpisi upravljajo referenti. Izpostavil je tudi problem različnih cen v različnih državah.

Merila morajo biti pripravljeni na ta način, da se lahko prijavijo različni dobavitelji, pa dodaja Vrhunec, ki zagotavlja, da ob informaciji o morebitni korupciji "odločno ukrepajo".

Gneča, vrste, čakanje ...
"Vse delamo, da bi zagotovili pravočasno obravnavo," zatrjuje Vrhunec. "Mi naročamo na uro in standardi nas omejujejo, da ima pacient na voljo 12 minut pri zdravniku," še dodaja in zanika, da bi bil seznanjem s tem, da je več pacientov naročenih ob isti uri in posledično čakajo po več ur.

Lavre meni, da je treba za vse paciente ustrezno poskrbeti. "Treba je izvajati vse storitve in plačati materiale in stroške dela," pojasnjuje. "Treba je veliko volje in poguma," se še dotakne razpisov in naročanja. Prepričan je namreč, da se da na podlagi premišljenih naročil dosti prihraniti.

"Veliki denarji in milijoni, ki jih mečemo z lopato skozi okno, to ni problem nas malih," pa je dejal Kenda, ki pojasnjuje, da se mora ukvarjati z optimizacijo dela in organizacijo, da lahko prihrani nekaj tisoč evrov.

Marušič: Zadovoljen s tem, kar sem naredil
"Zdravstveni sistem bo funkcioniral, ukrepe bo treba sprejemati," je ob koncu dejal Fakin, ki rešitev vidi v tem, da se bo treba pogovarjati o "novih virih, o tem, da del bremen, ki jih je država v preteklosti naložila zdravstevni blagajni, vrne v državni proračun - in organizacija dela - in stvari bodo funkcionirale".

Minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, pa je prepričan, da je novemu ministru pustil dobro dediščino, saj je "spisanih pet sistemskih zakonov". Marušič je s tem, kar je naredil, zadovoljen, dodal pa je, da je treba "reformirati zdravstveno zavarovanje in reorganizirati zdravstveni sistem, drugače ne bo dobro".