Meritve pri več kot 20.000 osnovnošolcih so učitelji športne vzgoje opravili maja in junija, po obdobju razglašene epidemije, ko so bile šole zaprte, ko se športne vadbe niso izvajale, prepovedana je bila uporaba igrišč in združevanja na javnih prostorih. Po besedah vodje SLOfit – športnovzgojni karton Gregorja Starca podatki v primerjavi s predhodno meritvijo v aprilu 2019 kažejo velik upad vseh gibalnih sposobnosti, ki jih pri otrocih spremljajo, največji pa pri vzdržljivosti in koordinaciji celotnega telesa.

Posledično je padla splošna gibalna učinkovitost. Čeprav so upad pričakovali, so za strokovnjake s Fakultete za šport izsledki šokantni. Gibalna učinkovitost je namreč upadla pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost pa je pri povprečnem otroku upadla za več kot 13 odstotkov. Kot je na današnji novinarski konferenci opozoril Starc, so bili najbolj prizadeti prav otroci, ki so bili prej najbolj telesno dejavni. Po epidemiji je tako najnižji odstotek gibalno visoko učinkovitih otrok v vsej zgodovini spremljanja. Hkrati se je pri več kot polovici otrok povečalo podkožno maščevje.

"Dvajsetodstotni dvig deleža debelih otrok v enem letu je nekaj nepojmljivega, to se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo," je poudaril Starc. "Jasno pa je, da s takim tempom, kot smo delali zdaj, stvari ne bomo mogli popraviti. Treba bo dati v peto prestavo," je dodal. Če bi se scenarij iz marca in aprila ponovil, bi po njegovih besedah lahko govorili o koronageneraciji: "To bodo otroci, ki bodo imeli velike zdravstvene težave, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli".

"Reševati je treba znanje in zdravje"

Pobudnik vzpostavitve sistema športnovzgojnega kartona Janko Strel je opozoril, da se znižanje gibalne učinkovitosti odraža tudi v poslabšanju imunskega sistema, odpornosti. Učitelji prav tako že opažajo, da je padla pozornost otrok pri pouku. Ključno se mu zdi, da se vzpostavi zaupanje v učitelje in dopusti šolam, da realizirajo različne ideje, saj so tudi šole med seboj različne. Kot je dejal, mora stroka s področij izobraževanja, zdravstva in športa stopiti skupaj in ravnati v dobro otrok. "Mi danes rešujemo gospodarstvo. Reševati je treba znanje in zdravje," je poudaril.

Nekaj predlogov je nanizala prva avtorica učnih načrtov za športno vzgojo Marjeta Kovač. Poudarila je, da bi moral imeti otrok vsak dan eno uro dobro strukturirane vadbe. Otrokom je treba omogočiti, da vsaj del poti v šolo in iz nje varno opravijo peš, s kolesom, na rolerjih, skirojih. V šole je treba vpeljati gibalne odmore, ki presekajo daljše sedenje.

Kot učitelje pripravljajo na poučevanje na daljavo, bi jih po njenih besedah morali pripravljati tudi na poučevanje zunaj učilnice, na prostem. V učilnice bi morali nameščati tudi pripomočke, ki otroke spodbujajo h gibanju, učitelje vseh predmetov pa pripraviti, da bodo poskušali poučevati dejavno.

Po njenih besedah se zavzemajo tudi za manjše skupine ter za to, da bi na sistemski ravni do petega razreda zagotovili skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja. Predlagajo še, da je treba v šolah interventno znova vzpostaviti program Zdrav življenjski slog, saj je bil ta projekt dokazano učinkovit za telesno zmogljivost otrok.

Poziv proti zapiranju igrišč in telovadnic

Gregorju Juraku, ki vodi raziskovano skupno SLOfit, se ob povečanju debelosti v osnovnošolski populaciji zdi nujno, da se vzpostavi sistem za obravnavo zdravstveno ogroženih. Pri tem je spomnil, da so že bili dobri pilotni projekti, ko je znotraj šole sodeloval športni pedagog, na drugi strani pa je bil vzpostavljen tudi zdravstveni tim, v katerem je bil zdravniku v veliko pomoč kineziolog. Zdaj je treba to vzpostaviti na sistemski ravni, je dodal.

Pozval je tudi, naj se ne zapirajo igrišča in telovadnice, saj je bila s tem povzročena ogromna škoda. Namesto tega se je zavzel za podaljševanje časa, ko so športne površine na voljo za gibalno dejavnost vseh starostnih skupin. Športnim društvom pa je po njegovih besedah treba omogočiti dejavnost. Kot je dejal, bi tudi na njihovem področju potrebovali interventni zakon, ki bi zagotovil ustrezna sredstva in s tem omogočil uresničitev predlogov.