Kot je na novinarski konferenci povedala vodja ambulante za virusne hepatitise na ljubljanski infekcijski kliniki Mojca Matičič, zadnje poročilo WHO-ja kaže, da so postali virusni hepatitisi ob tuberkulozi najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni.

Glede na zadnje podatke zaradi virusnih hepatitisov vsako leto v svetu umre 1,3 milijona ljudi, 700.000 jih umre zaradi odpovedi jeter ob cirozi, pol milijona pa zaradi primarnega raka na jetrih, ki ga povzročata virusa hepatitisa B ali C. Rak jeter pa je, kot je opozorila, tudi edini rak, ki je v zadnjem desetletju v porastu.

Večina se okužbe ne zaveda

Večina od 300 milijonov kronično okuženih s hepatitisom v svetu se okužbe sploh ne zaveda in zato večinoma ukrepa šele, ko je že prepozno. Predvsem hepatitis C večinoma poteka nezaznavno, ljudje so lahko kronično okuženi več desetletij, okužba pa lahko tiho pripelje do odpovedi delovanja jeter, je opozorila Matičič.

Virus pa lahko po njenih besedah sproži tudi bolezni zunaj jeter, na primer sladkorno bolezen tipa dva, bolezni ledvic, revmatske, kožne in žilne bolezni, lahko povzroči izrazito utrujenost in hude bolečine v sklepih in mišicah. Z okužbo povezujejo tudi limfom.

Obstajajo tako cepiva kot učinkovita zdravila tudi za hepatitis C

WHO zato poziva k cepljenju in testiranju ter v primeru potrjene okužbe tudi k zdravljenju. V Sloveniji je na voljo enostavno in vsem dostopno testiranje, odlična zdravila, s katerimi je mogoče pozdraviti tudi skoraj vse bolnike z virusom hepatitisa C, je poudarila Matičič.

Proti hepatitisu A in B se je mogoče cepiti. Cepivo proti hepatitisu B, ki je na voljo že od sredine 80 let, je po njenih besedah eno najbolj preverjenih cepiv glede varnosti v zgodovini medicine sploh. "To je ena najboljših popotnic, ki jo starši lahko dajo svojim otrokom, saj gre za prvo cepivo proti raku", je poudarila Matičič, ki obžaluje, da se precepljenost otrok v Sloveniji zmanjšuje.

V Sloveniji samo 1200 bolnikov s hepatitisom C

Slovenija, kjer različne dejavnosti potekajo že več kot 25 let, ima po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) drugo najnižjo prevalenco okužbe z virusom hepatitisa C v Evropi, takoj za Nizozemsko. Prevalenca je ocenjena na 0,07 odstotka, kar pomeni, da imamo okrog 1200 ali pa malo več okuženih, je navedla Matičič.

Obstaja sicer pet virusnih hepatitisov (A, B, C, D, E). Načini okužbe so različni. Za hepatitis E, za katerega je veljalo, da ga prinesejo predvsem potniki iz tropskih in subtropskih področij, danes na primer vedo, da ga tudi v Sloveniji lahko dobimo z uživanjem določene hrane. Gre namreč za zoonozo in možnost okužbe obstaja, če uživamo meso, ki ni oz. ni dobro termično obdelano.

Matičič je pojasnila, da pri hepatitisu E ne gre za klasično bolezen jeter, ampak ta lahko prizadene praktično vse organske sisteme, pri čemer gre najpogosteje za hude nevrološke spremembe.

Najhujši potek virusnega hepatitisa pa je po njenih besedah pri hepatitisu D, ki se tudi v Evropi znova pojavlja predvsem z migracijo z endemičnih območij. S hepatitisom D se je mogoče okužiti le ob predhodni okužbi s hepatitisom B, zato so pred dvema letoma vse osebe, ki so kronično okužene z virusom hepatitisa B in so prišle k specialistu, samodejno testirali tudi na hepatitis D. Na ta način pa so odkrili okužbo pri treh osebah.

Anonimna brezplačna testiranja

Kot je izpostavila Matičič, je sicer od leta 2012 na infekcijski kliniki vsak ponedeljek možnost anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa B in C, pa tudi HIV. Letos se je začel tudi nov projekt v organizaciji nevladnih organizacij, namenjen najranljivejšim skupinam, ki jim omogoča testiranje zunaj zdravstvenega sistema, v skupnosti.