Predsednik uspešno okreva, z njim smo ves čas v stiku, je na tiskovni konferenci sporočil svetovalec predsednika države Boštjan Lajovic. Pojasnil je, da so se za poseg v tujini, ki je bil uspešno opravljen, odločili po temeljitih konzultacijah s slovenskimi zdravniki. Poseg z robotom omogoča hitro vrnitev v normalno življenje - predvidoma prihodnji teden bo Danilo Türk že opravljal svoje predsedniške dolžnosti.

Predsednik je po Lajovičevih besedah stroške v celoti plačal iz lastnih sredstev. Pred posegom so obvestili predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, ki bi predsednika države v primeru hujših zapletov nadomeščal, in predsednika vlade Boruta Pahorja.

Lajovic je še dodal, da so se pri odločitvi za obvestilo javnosti upoštevali tako željo predsednika po zasebnosti kot interes javnosti do obveščenosti. "Zavedamo se, da so informacije o šefu republike pomembne za javnost, a smo pri tem zadržali ključne osebne informacije," je izjavil.

Kmetec: Predsednik se že sprehaja
Kot je pojasnil urolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, specialist primarij Andrej Kmetec, je bil danes s predsednikom že v stiku. Predsednik se dobro počuti, po operaciji se že normalno sprehaja, opravlja osnova dnevna opravila ter bo v nekaj dneh odpuščen, je dejal Kmetec.

Maligno tvorbo popolnoma odstranili
Poudaril je, da so se za kliniko v Innsbrucku odločili na podlagi izkušenj tamkajšnjega operaterja, ki je opravil že več kot 300 posegov, medtem ko je robot v Celju še v testni fazi, celjski operater pa je opravil od 30 do 50 posegov, "kar je pomembna razlika", je poudaril urolog.

Pomemben kriterij za izbor izvajalca operacije je bila tudi zasedenost predsednika, zato so izbrali robota, ki omogoča zelo hitro okrevanje, je izjavil Kmetec. Dodal je še, da so predsedniku maligno tvorbo uspešno odstranili v celoti in da ne pričakuje nadaljnjih kirurških posegov. Maligno bolezensko tkivo na prostati so odkrili med rednimi zdravniškimi pregledi pred dvema mesecema.

"To ni nezaupnica slovenskemu zdravstvu"
Kmetec ocenjuje, da to ni predsednikova nezaupnica slovenskemu zdravstvu, temveč spodbuda za razvoj. Tudi v Kliničnem centru razmišljajo o nakupu robota, Kmetec pa poudarja, da to ni samodejna naprava, temveč le robotske roke, s katerimi mora nekdo upravljati.

V Sloveniji raka se na prostati v 80 odstotkih primerov odkrije že v zgodnji fazi in dokler se bolezen ne razširi tudi na druge organe, ne povzroča nikakršnih težav - v Sloveniji pa so čakalne dobe za operacijo od dveh do treh mesecev, je sklenil urolog.

Rak prostate najpogostejši rak moške populacije
Rak prostate je v Sloveniji, tako kot v drugih državah razvitega sveta, najpogostejši rak moške populacije. Pogostost raka glede na register raka v Sloveniji izkazuje 103 obolele za rakom prostate na 100.000 moških prebivalcev v letu 2007, v letu 2008 pa je bilo v Sloveniji na novo odkritih bolnikov z rakom prostate že 1.052.

Zaradi dobre diagnostike je pri vedno večjem številu moških obolenje ugotovljeno v zgodnjem stadiju, ko je bolezen še ozdravljiva. Najboljša metoda zdravljenja raka prostate, ki se še ni razširil na sosednje ali oddaljene organe, pa je odstranitev prostate.

V celjski bolnišnici robot, ki opravlja tovrstne posege
V Splošni bolnišnici Celje so v svoje delo uvedli robotski sistem Da Vinci. Najprej so ga začeli uporabljati v urologiji, kjer z njim operirajo bolnike z rakom prostate. Čakalna doba na operacijo odstranitve prostate v bolnišnici je bila 8 tednov od postavitve diagnoze. Diagnoza za raka prostate se namreč postavi z biopsijo prostate prek črevesja, po njej pa je potrebno 8-tedensko okrevanje, da se rana, ki ob tem nastane, pred operacijo zaceli.

V bolnišnici so naredili tudi primerjavo med klasično odprto metodo in novo metodo z robotsko kirurgijo. Analizirali so stroške materialov in storitev, ki so povezani s posegom in bolnišnično obravnavo bolnikov, kot tudi stroške odsotnosti z dela zaradi operacije odstranitve prostate in vrednosti porabe tehnično-medicinskih pripomočkov, vezanih na inkontinenco, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Skupni prihranek znaša 3.171 evrov, medtem ko je povečan strošek operativnega posega z robotsko tehnologijo 2.646 evrov. Neto prihranek oz. manjši izdatek za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi vpeljave nove metode je torej 525 evrov na poseg.

Najbolj odmeven je bil primer Janeza Drnovška, ki je leta 1999 zbolel za rakom. Milanu Kučanu so leta 2002, ko je bil še predsednik države, odstranili ledvične kamne. Avgusta 2002 se je takratni minister za pravosodje Ivan Bizjak poškodoval pri padcu s kolesom. Janez Janša je bil kmalu po prevzemu oblasti v mariborski bolnišnici operiran zaradi kile. V zadnjem času je odmeval primer nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki je bil hospitaliziran zaradi blažjega infarkta.

Raka na prostati je uspešno pozdravil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je zavrnil konvencionalno zdravljenje in uporabil alternativne oblike zdravljenja, saj je užival zgolj presno prehrano, opravljal različne sadne poste in uporabljal različne sprostilne vadbe.