"Vsak ima pravico, da se odloči za tisto, kar misli, da je najboljše zanj," je za MMC dejal kirurg Poteko, ki od maja lani v Splošni bolnišnici Celje opravlja operacije na prostati s posebnim robotskim sistemom Da Vinci. V Celju so prvi kupili to drago kirurško opremo, prav tako je njihov robot prvi na območju nekdanje Jugoslavije.

Do zdaj so operirali 88 bolnikov
"Morda se je predsedniku zdelo, da še nimamo dovolj izkušenj," razmišlja Poteko. V tem času so sicer opravili že 88 posegov, povpraševanje med bolniki pa se veča. Posledično se daljša tudi čakalna doba, ki je trenutno med dvema in tremi meseci. Z robotom delajo skoraj vsak dan, a že razmišljajo, dodaja naš sogovornik, da bo morda treba operirati dva bolnika dnevno, ne le enega.

Na poseg se je mogoče prijaviti tudi samoplačniško in po besedah Poteka so imeli tudi že nekaj bolnikov iz Hrvaške, ki so za to operacijo plačali. Postavljena imajo okvirna merila, kateri bolniki so primerni za ta poseg. "Z operativnim zdravljenjem se zdravi le bolnike, ki imajo omejeno obliko raka – torej je rak le na prostati. Z robotom pa operiramo take, ki imajo pričakovano življenjsko dobo vsaj še 10 let. Ko bolnik pride k nam, se odločimo, ali je dober kandidat za tak način operacije ali ne."

Ta način je najprijaznejši do bolnikov
Rak se sicer lahko odstrani s klasičnim kirurškim posegom, laparoskopskim posegom ali robotsko operacijo. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, razlaga Poteko. Operacija v bolniku poteka na enak način, a je pri klasičnem načinu bolj invazivna, laparoskopska je manj invazivna, robotska pa je najnatančnejša.

"Aparatura nam namreč omogoča povečano tridimenzionalno sliko, instrumenti pa so zelo natančni." Ob tem je za bolnike še kar nekaj prednosti - ne potrebujejo transfuzije, prav tako je bolečina blažja, zato jemljejo znatno manj analgetikov.

Naprava je draga, a so z njo prihranki
Je pa ta naprava zelo draga, v Celju so na primer za robota odšteli 1.750.000 evrov. "Ocenjuje se, da bi bil en tak robotski sistem potreben na milijon ljudi. V Sloveniji jih tako ne bo veliko, gotovo pa je še prostor za kakšnega," je prepričan kirurg Poteko.

V bolnišnici so ob tem naredili tudi primerjavo med klasično odprto metodo in novo metodo z robotsko kirurgijo. Analizirali so stroške materialov in storitev, ki so povezani s posegom in bolnišnično obravnavo bolnikov, kot tudi stroške odsotnosti z dela zaradi operacije odstranitve prostate in vrednosti porabe tehnično-medicinskih pripomočkov, vezanih na inkontinenco, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Skupni prihranek znaša 3.171 evrov, medtem ko je povečan strošek operativnega posega z robotsko tehnologijo 2.646 evrov. Neto prihranek oz. manjši izdatek za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi vpeljave nove metode je torej 525 evrov na poseg.