Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije je prepričana, da so Slovenci vse bolj ozaveščeni, ko gre za rakaste bolezni, kljub temu pa smo jo povprašali o več preventivnih vidikih. Kaj lahko torej sami naredimo, da se izognemo raku? In če zbolimo - kako ravnati? Kaj je pomembno za uspešno zdravljenje?

"Vedno pomaga zdrav življenjski slog"
Vegelj Pirčeva poudarja, da v izognitev vsem boleznim, torej tudi raku, vedno pomaga zdrav življenjski slog. Zanj se morajo po njenih besedah odločiti že starši, da ga lahko potem privzgojijo otrokom. Za zdravo življenje so pomembni uravnotežena prehrana z veliko sadja, zelenjave in malo maščobami živalskega izvora; vzdrževanje primerne telesne teže; telesna aktivnost, opustitev škodljivih razvad (kajenje, čezmerno pitje); izogibanje znanim rakotvornim snovem ter učinkovito obvladovanje vsakodnevnih stresnih obremenitev.

Ker pa lahko vendarle vsakdo zboli za rakom, je potrebno zavedanje, da je za uspešno zdravljenje te bolezni izjemnega pomena njeno zgodnje odkritje. Prav zato Vegelj Pirčeva svetuje redno pregledovanje telesa. "Ko opazimo ali začutimo kakršno koli spremembo (v splošnem počutju, na koži, sluznici, v organu ali njegovi funkciji – dihanju, prebavi …), je prav, da takoj obiščemo zdravnika in pomislimo tudi na raka. Raka se ne smemo bati, ampak ga je treba iskati, da ga odkrijemo v čim zgodnejši fazi in si tako lahko rešimo življenje. Samopregledovanje dojk in mod je učinkovit način zgodnjega odkrivanja bolezenskih sprememb, obstajajo publikacije s točnimi navodili," je dodala. Več natančnejših nasvetov si tako lahko preberete na spletni strani društva.

"Dora zelo uspešna, Svit še ne"
V Sloveniji obstaja več preventivnih presejalnih programov - ZORA, DORA, SVIT. So uspešni? Vegelj Pirčeva odgovarja, da uspešnost ocenjujemo dolgoročno - z zmanjšanjem zbolevanja. Tak uspeh je dosegla ZORA, saj se je zbolevanje za rakom materničnega vratu zmanjšalo za 38 odstotkov, čeprav program ni vzpostavljen za celotno Slovenijo. Na drugi strani program Svit zaznava zgolj 30-odstotno odzivnost, "kar pomeni, da je treba še veliko narediti na področju ozaveščanja o raku".

MMC-jeva sogovornica pravi, da je mogoče na splošno reči, da se Slovenci kar zgodaj odpravimo k zdravniku. Kljub temu po njenih besedah še vedno lahko govorimo o mnogih vrstah raka, pri katerih je čas od prvih znakov do postavitve diagnoze predolg. To pomeni, da se bolezen odkrije, ko je že napredovala, kar je prognostično manj ugodno, posledica tega pa je bolj obremenjujoče in dolgotrajnejše zdravljenje. "Vzroki za to pa niso le na strani bolnikov, ampak žal prepogosto tudi v slabi organiziranosti zdravstvenega sistema," je poudarila.

"Prišlo je do detabuizacije raka"
Kako uspešno je zdravljanje rakavih bolezni oz. kako visoka je smrtnost? Vegelj Pirčeva pravi, da pri nekaterih diagnozah v zadnjem času zaznavajo precejšnje izboljšanje preživetja, medtem ko je pri drugih še vedno previsoka.

"Mislim, da so v zadnjih letih že opazni veliki premiki v pozitivni smeri. Vse več o raku govorimo in pišemo, javna pričevanja bolnikov so pomembno prispevala k detabuizaciji te bolezni in odpravljanju predsodkov – rak ni več smrtna bolezen, ampak kronična bolezen, s katero je mogoče preživeti in živeti, včasih celo bolj kakovostno v smislu sprejemanja ter polnega doživljanja življenja kot največje vrednote," je sklenila pogovor.