skih dopolnil je kar 4.550 izdelkov. Tako njihova poraba kot dostopnost naraščata, strokovnjaki pa opozarjajo, da čeprav sodijo med živila, predstavljajo določeno tveganje.

Tako kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji narašča poraba najrazličnejših prehranskih dopolnil, ki pa nimajo samo koristnih učinkov, temveč lahko njihova konzumacija pripelje do težav.

"To je toliko bolj verjetno pri tistih živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, to pa velja prav za prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila se lahko uporabljajo za uravnavo prepoznanega pomanjkanja ali vzdrževanja zadostnega vnosa določenih hranil. Čezmeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je lahko škodljiv in vodi v neželene učinke in je povezan prav s prehranskim vnosom prehranskih dopolnil ali obogatenih živil oziroma z njihovo kombinacijo," je opozorila Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo (NIJZ).

Poleg običajnih hranil (vitaminov, mineralov, aminokislin, maščobnih kislin) so sestavine prehranskih dopolnil pogosto tudi rastline ali njihovi izvlečki. Rastline, ki so sestavina prehranskih dopolnil, imajo lahko dolgo zgodovino uporabe v obliki čajev ali začimb in za krajša časovna obdobja, zelo malo pa je znanega o varnosti ter tveganjih in koristih zaužitih koncentriranih oblik teh rastlin in njihovem daljšem jemanju.

Vedno več je tudi snovi, ki imajo na telo fiziološki učinek ali pa celo škodljive učinke. Vstop prehranskih dopolnil, ki sodijo med živila, in ne zdravila, pa je na trg razmeroma enostaven.

Večja informiranost uporabnikov
NIJZ in ministrstvo za zdravje sodelujeta v evropski povezavi Nutrivigilanca, ki jo usklajuje Francoska agencija za hrano, okolje in zdravje na delovnem mestu ANSES. Ta je od leta 2010 prejela 1565 poročil o neželenih dogodkih, povezanih z uporabo prehranskih dopolnil. Največ težav so imeli porabniki prehranskimi izdelki za izgubo čezmerne teže, z izdelki, ki preprečujejo izgubo las in za odstranjevanje holesterola.

Farmacevtka Martina Puc, ki se s prehranskimi dopolnili ukvarja 25 let in vodi bazo vseh prehranskih dopolnil, ki jih je mogoče kupiti v Sloveniji, je razkrila, da je trenutno v bazi 4550 izdelkov, ki se sicer na trgu hitro menjavajo. Največ jih je bilo leta 2013, ko so jih našteli okoli 6000. Med njimi pa prevladujejo v skoraj 30 odstotkih rastlinski izdelki, 25 odstotkov tržišča zavzemajo najrazličnejši vitamini, 18 odstotkov minerali, 14 odstotkov proteini, sledijo aminokisline, alge, sokovi …

Energijski napitki kot vir težav
Med izdelki, zaradi katerih so imeli kupci težave, so najpogostejše energijske pijače, ki vsebujejo tavrin, kofein ali guarano, ter lahko vplivajo na kardiovaskularni sistem, pojavljalo se bolečine v prsih, visok pritisk ali nevrološka stanja. Takšnih izdelkov je na slovenskem trgu skoraj 200. Sedem izdelkov, ki vsebujejo rdeč kvašen riž, pomagal naj bi pri zniževanju krvnega tlaka in holesterola, je povzročilo toksične reakcije, poškodbe in skeletnih mišic. Sedem izdelkov za zmanjšanje telesne teže, ki vsebujejo sinefrin, pa je pri nekaterih uporabnikih povzročilo kardivovaskularne učinke, poškodbe jeter, nevrološke poškodbe ...

Strokovnjaki pri tem opozarjajo tudi številne prehranske izdelke, ki se tržijo na spletu, kot npr. koloidno srebro, ki ga reklamirajo kot naravni antibiotik, vendar je njegova prodaja na področju EU-ja nezakonita.

Kako razširjena je uporaba prehranskih dopolnil?
Vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na ministrstvu za zdravje Marjeta Recek je povedala, da bodo podatki o uporabi prehranskih dopolnil pri otrocih in odraslih znani v raziskavi, katere rezultati bodo objavljeni leta 2018. Pri mladostnikih pa prehranska dopolnila uporablja 19 odstotkov mladih od 15 do 19 let ter 56 odstotkov mlajših odraslih do 22. leta starosti.

Sicer je pri moških uporaba prehranskih dopolnil najpogostejša zaradi športne dejavnosti, pri ženskah pa glede na pomanjkanje določenih snovi, bolečine v sklepih, depresije ali prebavnih težav.

"V svoji raziskavi bomo verjetno ugotovili paradoks, da imajo tisti z višjo izobrazbo in višjimi dohodki bolj uravnoteženo prehrano in uživajo več prehranskih dopolnil, čeprav jih sploh ne potrebujejo. Tisti z nižjimi dohodki in osiromašeno prehrano pa bi jih potrebovali, vendar si jih zaradi cene ne morejo privoščiti," je še dodala Urška Blaznik.