Predstavniki gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, h kateremu je po njihovih navedbah pristopilo že več kot 74.000 prebivalcev Slovenije, so se želeli na začetku meseca glede stanja v zdravstvu sestati s predsednico vlade Alenko Bratušek, vendar je njen kabinet dopis preusmeril na ministra za zdravje Tomaža Gantarja.

Zaradi tega so izrazili precejšnje razočaranje, ker je Bratuškova na razgovor povabila predstavnike zdravniške organizacije, medtem ko za civilno družbo nima posluha, čeprav opozarja na številne anomalije, ki se dogajajo v slovenskem zdravstvu. Država pa ob tem ne ukrepa, čeprav se po mnenju borcev za zaščito javnega zdravstva v žepe zasebnikov stekajo zavidanja visoki dobički na račun javnih sredstev.

Slovensko zdravstvo je polno anomalij
Katere naj bi bile največje anomalije v zdravstvu? V gibanju opozarjajo, da država ne zagotavlja, da bi bilo zdravstvo neprofitna dejavnost. Država pa prav tako ne zagotavlja ustreznega nadzora in regulacije cen zdravstvenih storitev.

"Zdravstvo bi moralo biti po mnenju svetovne zdravstvene organizacije in po mnenju Evropske unije nepridobitna dejavnost. Za zdravstvo je značilna asimetrija informacij. Pacient sam ne zna presoditi, katero zdravstveno storitev potrebuje, niti kakšna je kakovost zdravstvene storitve, niti koliko je cena. Kar pomeni, da bi morala država zaščititi pacienta na način, da regulira ceno zdravstvene storitve in da zagotoviti, da se zdravstvo izvaja na nepridobiten način. Pri nas ni tako," je opozorila predavateljica menedžmenta v zdravstvu Julijana Bizjak Mlakar.

Po mnenju gibanja država dopušča sedenje zdravnikov na dveh stolih, saj delajo dopoldne v javnem sektorju, popoldne pa še pri zasebnikih. Prav zasebniki pa naj bi se močno okoriščali na račun javnih sredstev in previsokih cen zdravstvenih storitev.

Veliki dobički na račun javnega zdravstva
Julijana Bizjak Mlakar je navedla kar nekaj primerov zasebnih zdravstvenih zavodov, ki denimo pridobivajo okoli polovico svojih prihodkov iz javnih sredstev. Kar 30-50 odstotkov svojih celotnih prihodkov pa nato izkazujejo kot dobiček. Po njenih besedah največje dobičke izkazujejo zobozdravniki, okulisti, zasebni laboratoriji …

"Ni nadzora storitev, zakaj dajemo javna sredstva, da nekdo ta denar potem pretvori v dobiček. Zakaj morajo ljudje, kadar ne dobijo zdravnika, plačevati tako visoke cene, da lahko nekdo v teh kriznih časih ustvarja tako visoke dobičke? Mislim, da je to povsem nemoralno in nesprejemljivo," je še opozorila.

Druga težava slovenskega zdravstva naj bi bilo tudi dejstvo, da je materialno ogrožena skoraj četrtina Slovencev in je dopolnilno zavarovanje za mnoge predrago. Prav tako pa številne skupine prebivalcev nimajo dostopa do zdravstvenih storitev in so prepuščene brezplačnim ambulantam, kjer delujejo prostovoljci.

Ustanovitelj in vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani Aleksander Doplihar je opozoril, da številni obrtniki in samostojni podjetniki zaradi plačilne nediscipline niso zmožni plačevati prispevkov in jim je zato država zmrznila zdravstveno zavarovanje.

Nezavarovani otroci brezdomcev in Romov
"Ko so zamrznili zdravstveno zavarovanje obrtnikom, so ga zamrznili tudi njihovim otrokom in drugim svojcem. Ko je bil pritisk iz nevladnih organizacij prevelik, so sprejeli sklep, da se otrokom neplačnikom omogoči še naprej zdravstveno zavarovanje," je povedal Doplihar in opozoril, da je s tem prišlo do svojevrstne diskriminacije, saj ostaja nezavarovanih več tisoč otrok, predvsem otroci brezdomcev in Romov, ki životarijo v nemogočih razmerah.

Po mnenju gibanja pa država tudi ni sprejela primernih ukrepov za preprečevanje sive ekonomije in korupcije v zdravstvu. Poleg tega pa se dogajajo tako absurdne situacije, da bolnišnice zaradi denarnih težav prosijo za pomoč državo, njihovi direktorji pa se v poročilih Ajpesa pojavljajo na prvih mestih glede na višino izplačane plače v javnem sektorju.