Dnevnik je poročal, da je prenova glavne bolnišnične stavbe UKC-ja Ljubljana zaradi prihajajoče izvedbe protipotresne sanacije začasno ustavljena. Ministrstvo za zdravje je izvajalcu gradbenih del - potem ko protipotresne sanacije sprva ni predvidevalo - v torek sporočilo, naj ustavi dela, ker so si na ministrstvu premislili.

Direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič je sicer za Dnevnik povedal, da so strokovnjaki med projektiranjem obnove s seizmološkim modelom obstoječe statične strukture sicer ugotovili, da je objekt v obstoječem stanju relativno potresno nevaren, s čimer so naročnika seznanili že lani.

V. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu Tomaž Pliberšek pa trdi, da je smer aktualnega ministrstva za zdravje ves čas enoznačna, o čemer da pričajo tudi dokumenti. "Smer je jasna, mi želimo, da je ključna infrastruktura, med katero spadajo tudi objekti v zdravstvu, ustrezno protipotresno odporna," je povedal. Zatrdil je, da te odločitve ministrstvo nikoli ni spremenilo. "Neizogibno dejstvo je, da je protipotresna obnova objektov nujna, mogoče v določenih trenutkih tudi bistveno bolj potrebna kot energetska prenova," je prepričan.

Pojasnil je še, da se objekt gradi v skladu z rumeno knjigo, kar pomeni projektiraj in gradi, pri gradnji po rumeni knjigi pa je osnova projektna naloga. V tem primeru projektna naloga narekuje, da se v objekt ne posega bistveno in nikjer ne obravnava, da bi morali izvesti protipotresno prenovo.

Ponudbo za dodatno protipotresno zaščito že proučuje inženir, potem pa jo bodo preučili tudi v uradu in se poskušali pogajati za ceno. "Ko bo odločitev sprejeta, bomo maksimalno zagnali ves aparat, da bomo tudi protipotresno prenovo tega objekta vključili v izvajanje del," je zagotovil.

Prenova bi se lahko zavlekla za šest mesecev

Zaradi delne ustavitve gradnje in vgrajevanja armiranih betonskih in drugih elementov se bo prenova po neuradnih ocenah izvajalca zavlekla za šest mesecev, dodatna dela pa naj bi neuradno stala okoli tri milijone evrov, je dejal Pliberšek.

Energetska sanacija in revitalizacija glavne stavbe UKC-ja Ljubljana sta skupaj sicer vredni okoli 107 milijonov evrov. "Dejstvo je, da imamo zelo težek pravnoformalni problem, kako izvedbo protipotresnih ojačitev vključiti v pogodbe," je dejal. Opozoril je, da bi javno naročilo lahko pomenilo, da bo izbran drugi izvajalec ali da pride do revizije, kar bi zadevo "bistveno podaljšalo".

Pliberšek je dejal še, da pri projektu uporabljajo fidic gradbene pogodbe, kar pomeni, da komunikacija teče med uradom in inženirjem ter med inženirjem in izvajalcem, česar niso vajeni.

Po njegovih besedah je kar nekaj stvari odprtih, a da jih v zadnjem času dobro zapirajo. "Prva osminka je ključna, saj bo v naslednjih sedmih osminah šlo več ali manj za ponavljanje del, ki smo jih osvojili tukaj. Predvidevam, da bo gradnja v teh sedmih osminah bistveno hitreje stekla in da bo bistveno bolj dorečena, kot je v tem trenutku," je optimističen.

Za vgradnjo protipotresnih elementov bodo sicer zdaj morali del zgrajenega porušiti. "S tem nimamo problemov. Želeli smo, da se zadeva izvaja s čim krajšo časovnico, da bomo ta objekt, ki je ključen za naš klinični center, tudi pridobili," je pojasnil.

Potrdil je, da so sprva razmišljali, kako bi namesto vgradnje armiranih betonskih elementov stavbo lahko ojačali kako drugače, a so ugotovili, da to ne bi bila dobra poteza, saj je prva osmina del na robu in predvideva bistveno več elementov, zato jih bodo zdaj vgradili.