"Poznamo več kot 200 različic oz. genotipov virusa HPV, ki so lahko manj nevarni oz. nizkorizični ali bolj nevarni oz. visokorizični," je povedala ginekologinja iz zdravstvenega varstva žensk ZD-ja Ljubljana Tinkara Srnovršnik. Poudarila je, da okužba lahko nastopi ob tesnih stikih s kožo in pa sluznico okužene osebe, najpogosteje med spolnimi odnosi, in dodala, da okužba lahko poteka brez znakov in spontano izzveni v letu ali dveh, redkeje pa postane dolgotrajna.

Po raziskavah ZD-ja Ljubljana o spolnem vedenju mladostnikov so prav mladi tisti, ki so razmeroma malo podučeni o tem, kako se virus prenaša in kakšne so lahko posledice okužbe, zato so prav oni tisti, ki so bolj dovzetni za okužbo. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je z vsaj enim visokorizičnim tipom HPV-ja vsak trenutek okuženih najmanj 25 odstotkov mladih med 20. in 25. letom starosti.

Po navedbah ginekologinje Srnovršnik lahko pri ženskah visokorizična oblika HPV-ja privede do predrakavih in rakavih sprememb tako materničnega vratu kot nožnice, pri obeh spolih pa do raka zunanjega spolovila, zadnjika in pa ustnega dela žrela.

V ZD-ju Ljubljana poudarjajo, da zdravila za to okužbo ni, mogoče pa je zdravljenje zgodaj odkritih sprememb, kar dosežemo z rednimi presejalnimi pregledi, te pa spodbujajo tudi prek preventivnega državnega presejalnega programa Zora. Dodali so, da je poleg rednih pregledov pri ginekologu pomembno tudi samopregledovanje.

"Letno v Sloveniji odkrijejo od 100 do 120 primerov raka na materničnem vratu, za posledicami raka pa umre od 40 do 50 žensk," je še dodala Srnovršnik. Poudarila je, da tveganje za okužbo lahko zmanjšamo tudi z upoštevanjem tako imenovanega ABC-principa varne in zdrave spolnosti, ki zagovarja abstinenco oz. odlašanje prvega spolnega odnosa, zvestobo med partnerjema in pravilno uporabo kondoma pri spolnosti.

V ZD-ju Ljubljana velik pomen pri zmanjševanju tveganja za okužbo s HPV-jem pripisujejo tudi cepljenju. Pri deklicah prvo cepljenje proti HPV-ju izvajajo po rednem programu cepljenja v šestem razredu osnovne šole. Od šolskega leta 2021/2022 pa so v programu rednega cepljenja do brezplačnega cepljenja proti HPV-ju upravičeni tudi dečki.

Po podatkih NIJZ-ja je bila precepljenost populacije v letih med 2009 in 2018 pod 50 odstotki. Leta 2018/2019 pa je bila precepljenost višja, in sicer 59,3-odstotna. Šolska zdravnica Janja Schweiger Nemanič iz zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine ZD-ja Ljubljana je navedla, da premajhna precepljenost v Sloveniji ne nudi zadostne kolektivne zaščite in predstavlja oviro na poti Slovenije k eliminaciji raka materničnega vratu in pa drugih s HPV-jem povezanimi raki. Zato je po njenem mnenju tudi cepljenje dečkov ključnega pomena.

Schweiger Nemanič je še omenila, da je rak materničnega vratu na drugem mestu v svetovnem merilu pri ženskah med 15. in 44. letom in da je o dejavnikih tveganja in preventivi treba ozaveščati tudi starše.