Zveza potrošnikov Slovenije vsako leto opravi test krem, mazil in razpršil, ki naj bi zagotavljali zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki. Že lani so na praktičnem delu testa ugotavljali, da je največja težava pri uporabi pršil njihova neenakomerna porazdelitev, saj jih je za učinkovito zaščito treba na kožo nanesti dvakrat.
Na letošnjem testu zveze so se težave pokazale tudi v laboratoriju, in sicer pri meritvah učinkovitosti zaščite pred UVB-žarki, so opozorili. Ti žarki so namreč tisti, ki povzročajo opekline in porjavelost kože, medtem ko so UVA-žarki odgovorni za staranje kože in alergije na sonce, so spomnili in dodali, da so razkorak opazili tudi pri preverjanju ustreznega razmerja med UVB- in UVA-zaščito. To mora biti najmanj 3:1, kar pomeni, da mora biti pri izdelku z označenim zaščitnim faktorjem 30 zaščita UVB najmanj 30, UVA pa najmanj 10, so navedli pri zvezi.
Previdno pri izdelkih, ki vsebujejo octocrylene
Izdelki za zaščito pred soncem so lahko tudi okoljski in zdravstveni problem, opozarjajo pri zvezi. Raziskovalci s pariške univerze Sorbona so lani ugotovili, da se v kozmetičnih izdelkih, ki vsebujejo sestavino octocrylene, pri višjih temperaturah začne sproščati benzophenone, ki škoduje zdravju in pospešuje staranje.
V raziskavo je bilo sicer vključeno premalo izdelkov, da bi to lahko z gotovostjo dokazali. A kot poudarja Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije, potrošnikom svetujejo, da če se želijo izogniti izdelkom, ki vsebujejo octocrylene, naj izberejo izdelek brez tega filtra, so še zapisali pri zvezi. Ta podatek bodo potrošniki našli na t. i. INCI seznamu, na katerem temelji poimenovanje sestavin kozmetičnih izdelkov.
Cenejše je (tokrat) boljše
V testu so sicer ugotovili, da le tretjina testiranih izdelkov kožo (zelo) dobro navlaži. Med tistimi, ki jo zelo dobro navlažijo, so izdelki, ki spadajo med najcenejše na testu. Ko gre za učinkovitost zaščite pred UVA- in UVB-žarki, so se najslabše odrezali izdelki (naj)dražjih znamk.
Kaj pomeni "vodoodporno" in kaj "wet skin"?
Potrošniške organizacije so kritične tudi do oznake "vodoodporno", opozarjajo pri zvezi. Proizvajalci lahko trdijo, da je izdelek vodoodporen, če po 20-minutnih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite. Kljub temu pri zvezi poudarjajo, da zaščito zmanjšujejo vsako kopanje, brisanje in znojenje, zato lahko takšna navedba vzbuja lažno varnost.
Pozorno tudi pri oznaki "wet skin", ki po navedbah zveze ne pomeni, da je izdelek vodoodporen. Največkrat pa proizvajalci tako označijo izdelek, ki se dobro porazdeli na koži, tudi če je ta mokra, pojasnjujejo pri ZPS-ju.
Če je "lanski" izdelek normalne konsistence, videza in vonja, ga ni treba zavreči
Če so v omari ostale še kakšne tube kreme ali mazil za zaščito od prejšnjih let, jih ni nujno treba zavreči, svetujejo pri ZPS-ju, saj so ti izdelki še vedno učinkoviti, če so normalne konsistence, videza in vonja. Vsekakor pa priporočajo, naj potrošniki zavržejo izdelke, katerih sestavine se med seboj ločijo ali imajo nenavaden vonj, še svetujejo pri zvezi.
Koristni nasveti glede sredstev za zaščito pred soncem
- Kaj označuje zaščitni faktor na izdelku za zaščito pred soncem?
Zaščitni faktor (SPF = Sun Protection Factor) označuje, koliko časa lahko kožo izpostavljate soncu, ne da bi vas opeklo. SPF označuje le stopnjo zaščite pred UVB-žarki. Višji kot je SPF, dlje časa ste lahko na soncu, a je težava v tem, da pogosto ne nanesemo dovolj zaščitnega sredstva (za celo telo bi ga morali naenkrat nanesti 40–50 ml), zato mora biti čas izpostavljenosti soncu bistveno krajši.
- Kako visok naj bo zaščitni faktor za odrasle?
Odvisno od tipa kože posameznika. Sredstva z zaščitnim faktorjem od 6 do 10 nudijo majhno zaščito, tista z zaščitnim faktorjem od 15 do 25 srednjo, izdelki z zaščitnim faktorjem od 30 do 50 pa močno zaščito - a le, če uporabite dovolj izdelka.
- Kako visok naj bo zaščitni faktor za otroke?
Ker je otroška koža bistveno bolj občutljiva, izpostavljenost soncu pa se "nalaga na račun" in je pomemben dejavnik poznejšega razvoja kožnega raka, strokovnjaki svetujejo, da otroci sploh niso izpostavljeni soncu med 11. in 15. uro, ko pa so, naj bo zaščita pred soncem celovita: senca, oblačila in šele nato zaščitni faktor. Otroška koža potrebuje visok do zelo visok faktor zaščite pred soncem – najmanj 30, po možnosti 50+.
- Koliko kreme za sončenje naj uporabim?
Da bi kožo zaščitili s tako visokim faktorjem, kot je zapisano na embalaži, bi morala oseba, visoka 1,80 metra, porabiti približno 40 mililitrov izdelka za celo telo (približno tri zvrhane jedilne žlice).
- Kakšna je razlika med kemičnimi in mineralnimi filtri za zaščito pred soncem?
Kemični filtri delujejo tako, da absorbirajo UV-žarke in UV-sevanje pretvorijo v neškodljivo toploto. Imenujemo jih tudi organski filtri (octylcrylene, octinoxate, oxybenzone itd). Fizični (mineralni) filtri so sestavljeni iz pigmentov, ki kot nešteto drobnih ogledal na koži odbijajo UV-žarke in tako preprečujejo, da bi prodrli v kožo. Imenujemo jih tudi anorganski filtri, ki jih proizvajalci pogosto zmeljejo v drobne nanodelce, tako da na koži ne tvorijo belega filma. Če filtri vsebujejo nanodelce, morajo proizvajalci to posebej označiti na seznamu sestavin z besedo »nano«.
- Lahko koža zdravo porjavi?
Ne. Porjavitev je (samo)zaščitna reakcija kože. Tudi če koža ni opečena, je lahko poškodovana. Sončne opekline niso potrebne za razvoj kožnega raka. Že manjši odmerki UV-svetlobe (zlasti na sicer pokritih predelih kože) lahko sprožijo mutacije kožnih celic. Tudi izdelki za zaščito pred soncem ne omogočajo neskončno dolgega varnega sončenja.
Vir: ZPS
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje