Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je dejal, bo ZZZS program plačeval prek dveh na novo definiranih ambulantnih kardioloških storitev. Ko bo v uporabi v celotnem slovenskem okolju, bodo na letni ravni zanj namenili približno 1,9 milijona evrov.

Uvajali ga bodo namreč postopno. Iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) kot terciarne ustanove program najprej širijo v UKC Maribor, bolnišnico Slovenj Gradec in Terme Krka. V prihodnjem letu bo program zaživel tudi v bolnišnicah Celje in Topolšica, nato pa še v bolnišnicah Murska Sobota in Nova Gorica.

V letu 2019 ga bodo uvedli še v preostalem delu Slovenije, torej v bolnišnicah Jesenice, Izola in Ptuj. Potek uvajanja programa pa bo odvisen tudi od zagotovitve kadrovskih pogojev.

Trideset let ambulantne rehabilitacije
Borut Jug s kliničnega oddelka za žilne bolezni interne klinike je pojasnil, da so na oddelku ambulantno rehabilitacijo že pred tremi desetletji začeli ob spoznanju, da je bolnišnična obravnava prekratka, da bi bolnik v svoj življenjski slog vgradil vse tiste potrebne komponente, ki so nujne za dolgoročno preprečevanje vnovičnih zapletov.

Ambulantna rehabilitacija poteka tri mesece trikrat tedensko po eno uro. Znotraj nje bolniku zagotovijo ustrezne preglede in preiskave, naredijo načrt za sekundarno preventivo (uvajanje zdravil, obvladovanje dejavnikov tveganja), omogočijo mu telesno vadbo pod ustreznim nadzorom in svetujejo glede življenjskega sloga.

Pri bolnikih, ki so vključeni v program ambulantne rehabilitacije, je za približno 30 odstotkov manjša srčno-žilna umrljivost, za približno 20 odstotkov manjša celokupna umrljivost in za približno tretjino manj je vnovičnih srčnih infarktov, je navedel Jug.

Strokovni direktor interne klinike Zlatko Fras pa je pojasnil, da bodo manjši delež bolnikov še vedno napotili na stacionarno obravnavo v okviru naravnega zdravilišča, kamor bodo še vedno napoteni tisti z zapleteno boleznijo.

Dodaten tim v UKCL-ju
S financiranjem v UKC Ljubljana dobivajo dodatno ekipo. Že z dosedanjimi prizadevanji za zmanjšanje srčno-žilnih bolezni in njihovih posledic pa so dosegli nekatere pozitivne premike. Fras je med drugim spomnil, da smo v Sloveniji v letu 2000 sistemsko prešli na t. i. primarno dilatacijo koronarne arterije ali takojšnje odprtje zamašene žile pri srčnem infarktu, leta 2002 pa je sledila uvedba nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Tako po njegovih navedbah letno zaradi teh bolezni umre 1.320 ljudi manj. Euro heart index za leto 2016 pa Slovenijo uvršča na visoko peto mesto. "Vsak evro, ki ga vložimo v srčno-žilno preventivo, rezultira v vseh petih evrih koristi zmanjšanih stroškov za zdravstvo," je poudaril Fras.

Ta sicer ni popolna novost, saj so jo v UKC-ju Ljubljana začeli že pred tremi desetletji. Na novo pa se ureja njeno financiranje in predvideva širitev v druge regijske centre.