Petinpetdeset let po presaditvi prvega človeškega srca – poseg je leta 1967 izvedel južnoafriški kirurg Christiaan Barnard – smo znova prestopili mejo nemogočega. V Medicinskem centru Univerze v Marylandu v Združenih državah Amerike so 7. januarja letos prvič do zdaj človeku uspešno presadili živalsko srce. Bolnik za zdaj dobro okreva. Bolnik za zdaj dobro okreva. "Ko je srce začelo biti, smo si vsi oddahnili. Srce je delovalo, telo ga ni zavrnilo in tako po sedmih tednih še vedno odlično deluje," pravi profesor Muhammad Mohiuddin, ki na Univerzi v Marylandu vodi program srčnih ksenotransplantacij. To je strokovni izraz za presaditev žive celice, tkiva ali organa iz ene živalske vrste v drugo.

Muhammad Mohiuddin, s katerim smo se pogovarjali za izobraževalno oddajo Intelekta na Prvem, je kirurg. Presaditev gensko spremenjenega prašičjega srca je sicer izvedel njegov sodelavec kirurg Bartley Griffith, sogovornik pa je opravil vse laboratorijske analize in raziskave. Z ekipo je iz prašičjega srca izrezal tiste gene, zaradi katerih bi pacientovo telo organ lahko zavrnilo, hkrati pa dodal človeške gene, ki so podprli delovanje srca po presaditvi.

Profesor Mohiuddin, vsak dan skrbno spremljate zdravstveno stanje Davida Bennetta – svojega 57-letnega pacienta s hudim srčnim popuščanjem, ki je prejel gensko spremenjeno prašičje srce. Za zdaj njegovo okrevanje teče po načrtu. Kdaj pa bo lahko zapustil bolnišnico?
Težko rečem, saj je vse odvisno, kako bo napredoval. Zdaj je v procesu rehabilitacije, ki od njega zahteva dnevne vaje za mišično moč. Takoj, ko se bo okrepil in bo sposoben hoditi brez pomoči, ga bomo iz intenzivne enote premestili v rehabilitacijski center. Šele ko bomo presodili, da je dovolj napredoval in je sposoben samostojnega življenja, ga bomo odpustili v domačo oskrbo. Predvidevam, da se bo to zgodilo v mesecu dni, morda malo pozneje.

Kako deluje presajeno srce?
Srce deluje točno tako, kot smo pričakovali. Od presaditve je minilo sedem tednov in srčna funkcija je dobra. Pacient je sicer še nekoliko šibak, tak je bil že pred posegom. Kot veste, je bil priključen na aparat za zunajtelesni krvni obtok – tako imenovani EKMO – ki je opravljal funkcijo njegovega srca. Tri dni po presaditvi smo aparat odklopili in od takrat ga pri življenju ohranja novo srce. Njegovo telo bo okrevalo še kar nekaj časa, saj se mora okrepiti.

Izvedli smo prvi tovrstni poseg na svetu. Nihče ni vedel, kako se bo izšlo. Sam na tem področju delam že trideset let. Vedel sem, da telo srca ne bo zavrnilo, vendar sem se na primeru presaditev pri pavijanih zavedal, da se lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega. Kolegi s področja srčne kirurgije in imunologije so presenečeni, da smo za presaditev dobili ustrezno dovoljenje. Pri Agenciji za hrano in zdravila so nam jasno povedali, da nam dovoljujejo samo ta poseg, saj želijo, da sledimo ustaljenemu postopku in opravimo ustrezne klinične študije.

Na področju ksenotransplantacij delujete že vso svojo službeno pot. Ali ste si na začetku kdaj predstavljali, da boste tudi sami del tako prelomne zgodbe?
Ne, nisem si mislil, da bom za časa svojega življenja lahko izpeljal tako presaditev. Razvoj na tem področju je namreč tekel zelo počasi. V določenih obdobjih je sicer šlo nekoliko hitreje, po večini pa se je le počasi premikalo, pa tudi sredstev za tovrstne raziskave ni bilo nikoli dovolj. Nisem bil prepričan, da bomo kljub ustreznemu znanju in podatkom poseg lahko tudi v resnici izvedli.

Z možnostjo transplantacije gensko spremenjenega prašičjega srca so se mi uresničile sanje; moje delo in prizadevanja so dobila smisel. To je dober občutek.

Dovoljenje za poseg ste dobili 31. decembra 2021, čez sedem dni, 7. januarja 2022, pa so spremenjeno prašičje srce presadili težko bolnemu pacientu.
To je bilo treba narediti; ta poseg smo morali izvesti. Ne moremo si več privoščiti, da tega ne bi naredili. Menim, da nam bo ta presaditev omogočila nekatera spoznanja, do katerih iz preučevanja presaditev na živalih ne moremo priti. Lahko bomo odgovorili na vprašanje, ali moramo spremeniti še več prašičjih genov, da telo ne bi zavrnilo prašičjega srca. In tudi če se v človeškem telesu pojavi še kakšen nov način zavrnitve živalskega organa.

Menim, da ni bilo prezgodaj. Navsezadnje so skušali to storiti že dalj časa. Veliko centrov je pripravljenih, nam pa je Agencija za hrano in zdravila dovolila, da smo poseg izvedli pred njimi.

Zdravstveno ekipo, ki je pred 55 leti, natančneje 3. decembra leta 1967, izvedla prvo uspešno presaditev srca iz človeka v človeka, je vodil južnoafriški kardiolog Christiaan Barnard. Štiriinpetdesetletni bolnik je v peturnem posegu prejel srce 25-letne darovalke, ki se je smrtno ponesrečila v prometni nesreči. Kljub uspešni operaciji je bolnik čez osemnajst dni zaradi pljučnice, ki je bila posledica zavrnitvene reakcije, umrl. Prvo presaditev prašičjega srca, ki pa ni bilo gensko spremenjeno, je leta 1997 opravil indijski kirurg Dhaniram Baruah. Dvaintridesetletni bolnik je na žalost teden dni po posegu umrl.

Profesor Mohiuddin, katere težave ste morali premagati, da je presaditev spremenjenega srca prašiča uspela?
Velik izziv sta bili genska modifikacija prašičjega srca in zamenjava imunosupresivnega zdravila. Vendar smo bili prepričani, da imamo ustrezno prašičje srce, ki ga lahko presadimo v človeka. In to smo storili.

Težko srčno popuščanje se zdravi z zdravili, najtežjim bolnikom se lahko vstavi eno ali celo dve mehanski črpalki, presadi srce človeškega darovalca, veliko obeta tudi zdravljenje z matičnimi celicami. Ali s presaditvijo gensko spremenjenega prašičjega srca tekmujete z drugimi metodami zdravljenja hudega srčnega popuščanja?
Nasprotno, ponujamo dodatno rešitev za težavo, ki nas je stala že veliko človeških življenj. Če torej obstaja nova možnost, je to za bolnike, ki jim odpoveduje srce, samo dobro. Zadovoljni smo, da stroka napreduje tudi na drugih področjih. Z njimi ne tekmujemo; pacientom, ki trpijo, ponujamo dodatno rešitev, s katero jim lahko pomagamo.

Menim, da naš poseg številnim bolnikom vliva upanje. Že zdaj dnevno prejmem veliko sporočil, v katerih se ljudje prijavljajo za naš poseg. Ko si v takšnem težkem položaju in vidiš, da je na voljo rešitev, sem prepričan, da bi vsak človek sprejel tudi prašičje srce. Če bomo svoje delo nadaljevali in bomo pri tem uspešni, bomo lahko rešili problem s pomanjkanjem organov za presaditev.

Prof. Mohiuddinu se je oglasilo že več sto ljudi, ki bi radi sodelovali v programu srčne ksenotransplantacije. "Če se bo dobro izšlo in nam bo uspelo dobiti vsa dovoljenja regulatornih agencij, ne bo nikogar več, ki bi umrl zaradi pomanjkanja organov. Ne glede na to, na kateri organ čaka: na srce, jetra, na ledvice ali pljuča – organov bo dovolj. Vsak, skoraj vsak bo lahko dobil ustrezen organ," optimistično sklene.

Presaditev modificiranega prašičjega srca v človeka je povsod po svetu doživela velik odmev – tudi v Sloveniji. V naši državi vsako leto presadimo okrog dvajset src človeških darovalcev. Ta podatek nas po številu presajenih src na milijon prebivalcev uvršča v sam svetovni vrh. Le leta 2019 se je na prvem mestu izmenjala z Združenimi državami Amerike.

Ali bo presaditev živalskega srca lahko rešila problem pomanjkanja organov, so v oddaji Intelekta komentirali trije ključni strokovnjaki, ki pri nas vodijo program presaditve srca. To sta kardiolog Bojan Vrtovec in kirurg Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani ter travmatolog Andrej Gadžijev, ki vodi zavod Slovenija-transplant. Vabljeni k poslušanju posnetka.