To je novinarjem ob predstavitvi revizije petih klinik v sestavi Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana povedal predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Ni sledljivosti, ni odgovornosti?
V dokumentaciji o čakalnih dobah v letu 2012, ki so bile predmet revizije, namreč manjka sledljivost, ki je ključna za ugotavljanje odgovornosti posameznikov. "Največji problem je sledljivost, ki naj bi zaživela čez 90 dni," je glavni popravljalni ukrep sodišča napovedal Vesel.

Kako se preskakujejo vrste
Preskakovanje čakalnih vrst se dogaja tudi z dogovori bolnikov ali njihovih svojcev s posameznimi zdravniki ali na pobudo drugih zdravnikov. Uspešni so tudi zelo vztrajni bolniki.
Zdravniki vodijo svoje evidence
Ni enotnega informacijskega sistema vodenja čakalnih dob, te so dolge, omogočajo pa številne bližnjice. V letu 2012 je večina bolnikov na obravnavo čakala približno 400 dni. Rekorder je bolnik, ki je na ustrezno obravnavo čakal neverjetnih 700 dni.

Na maksilofacialni kliniki kar 80 odstotkov podatkov netočnih
Na kliniki za maksilofacialno in oralno kirurgijo je kar 80 odstotkov podatkov iz čakalnih vrst netočnih. Pri operacijah kolka ni nobene povezave med tem, kdaj je bolnik prišel na seznam in kdaj je bil operiran, so ugotovitve naštevali predstavniki Računskega sodišča.
Ročne evidence ...
Na posamezni kliniki hkrati vodijo več evidenc o čakalnih dobah, eno geslo uporablja tudi do deset ljudi, posamezni zdravniki ponekod vodijo svoje, ročne evidence. Po njegovih besedah so zdravniki velikokrat nedosledni in o stanju bolnika ne obveščajo njegovega osebnega zdravnika, prav tako zdravniki pogosto ne presojajo stopnje nujnosti obravnave.
Pravna podlaga dobra
"Ne da se izvedeti, kdo, kdaj in zakaj je dal bolnika na prednostni seznam," pravi Vesel in ugotavlja, da v nobeni izmed klinik niso obvladovali koruptivnih tveganj. Po njegovi presoji je pravna podlaga za ureditev čakalnih dob jasna in razumna, Računsko sodišče pa je pripravljeno svoje ugotovitve deliti z drugimi zdravstvenimi institucijami - zdravstveno zbornico, inšpektoratom in ministrstvom za zdravje -, so še dejali.

Ali je mogoče? Na vrsti so dvoživke!
Institucija, ki jo vodi Vesel, se bo končno lotila tudi t. i. dvoživk v zdravstvenem sistemu: napovedali so revizije dela zdravnikov, zaposlenih v UKC-ju Ljubljana, ki hkrati delajo v zasebnih zdravniških ambulantah s koncesijami ali brez njih. Seznam z njihovimi imeni so prav tako poslali vodstvu UKC-ja. Revizijo zdaj izvajajo le pri enem takšnem zdravniku, njegovega imena pa za zdaj še ne morejo razkriti. Ravno zdravniki, ki delajo v specialističnih ambulantah zunaj UKC-ja, bolnike naročajo v sistem kontrolnih pregledov, čeprav ti pred tem niso bili na prvem specialističnem pregledu v UKC-ju.

Fakin zaskrbljen
"To, da v zavodu kar trideset odstotkov bolnikov preskoči vrsto, pomeni, da imajo organizacijski kaos, da nimajo nobenega nadzora," pravi Fakin in dodaja, da je nad tem zelo zaskrbljen. Žal ZZZS nima vzvodov, s katerimi bi sankcioniral zdravstvene izvajalce, ki kršijo pravilnik o čakalnih dobah.

"Imamo pravilnik o vodenju čakalnih dob, a se, kot kažejo ugotovitve Računskega sodišča, tega očitno nihče ne drži," pravi Fakin. Ob tem se sprašuje, ali ni v zavodih, kjer je preskakovanje čakalnih dob tako razširjeno, ta kultura že preveč zakoreninjena.

Skoraj tretjina na pregled takoj, slabih 28 odstotkov pa prej kot drugi
Računsko sodišče je ugotovilo, da je od 15,2 odstotka do 29 odstotkov nenujnih bolnikov prišlo na specialistični pregled takoj (brez vpisa na čakalni seznam), od 3,2 odstotka do 27,7 odstotka pa jih je bilo vpisanih na čakalni seznam, a so prišli na vrsto prej kot večina drugih bolnikov z isto stopnjo nujnosti. Dodatnih od 3,7 odstotka do 24,8 odstotka bolnikov so v pregledanih organizacijskih enotah obravnavali, kot da so prišli na kontrolni pregled, čeprav bi jih morali obravnavati kot bolnike, ki čakajo na prvi specialistični pregled, in jih vpisati na čakalni seznam. Delež bolnikov, ki so bili prednostno obravnavani, se med posameznimi organizacijskimi enotami razlikuje.

31 odstotkom ni bilo treba nič čakati 
Pri operativnih posegih je Računsko sodišče ugotovilo, da je od 13,9 odstotka do 31,3 odstotka nenujnih bolnikov prišlo na operacijo brez predhodnega vpisa na čakalni seznam oziroma so bili na vrsti prej kot večina drugih bolnikov.

Sprejemali tudi bolnike brez nujne napotnice
Računsko sodišče je med drugim ugotovilo tudi, da v nobeni organizacijski enoti niso ustrezno obvladovali tveganj za morebitna koruptivna dejanja, saj niso preprečili možnosti, da bila bolniku zdravstvena storitev omogočena neposredno po dogovoru z zdravnikom ali drugim zaposlenim, in so sprejemali tudi nenaročene bolnike brez napotnice s stopnjo nujnosti nujno. Hkrati pa so v vseh pregledanih organizacijskih enotah pomemben del bolnikov pregledali oziroma operirali brez upoštevanja čakalne dobe.

Pomanjkljivi informacijski sistemi
Revizorji so ob tem presodili, da informacijski sistemi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana niso v celoti podpirali vseh postopkov za uspešno in učinkovito vodenje čakalnih seznamov, prav tako tudi niso vsebovali učinkovitih kontrolnih mehanizmov, s katerimi bi zmanjšali dokazana tveganja za neenakopravno obravnavo bolnikov pri dostopu do zdravstvenih storitev tako z vidika preprečevanja sprejema nenujnega bolnika, ki pred tem ni bil uvrščen na čakalni seznam, kot tudi z vidika nadzora nad morebitnimi odmiki.

Vodstvo UKC-ja ni ukrepalo
Obenem je Računsko sodišče presodilo, da vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ni bilo uspešno pri zastavljanju cilja, spremljanju in ukrepanju za zagotavljanje enakopravne dostopnosti bolnikov do zdravstvenih storitev ter pri nadzoru nad vodenjem čakalnih seznamov po posameznih organizacijskih enotah. Ker vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana večine tveganj za neenakopravno obravnavo bolnikov ni zaznalo in tudi ni sistematično ukrepalo za njihovo obvladovanje, je Računsko sodišče podalo tudi več priporočil ter zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, ki so usmerjeni predvsem v preprečevanje neenakopravne obravnave bolnikov v prihodnje, in ustrezen nadzor nad morebitnimi odmiki.

UKC: Upoštevamo vsa priporočila
Ljubljanski UKC je revizijo Računskega sodišča pozdravil in jo razume kot poziv k spremembam "toge pravne ureditve sistema čakalnih seznamov". Zaradi načina in obsega dela pri vodenju čakalnih seznamov je nujna sprememba zakona o pacientovih pravicah in pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, so sporočili iz UKC-ja. Od novega ministra za zdravje pričakujejo, da se bo teh sprememb lotil čim prej.

Zatrdili so, da so ukrepe za izboljšanje stanja začeli uvajati že med revizijo. Tako so začeli izpopolnjevati računalniške programe in dopolnili interna navodila za vodenje čakalnih seznamov, o vsem tem pa sproti obveščali Računsko sodišče, je UKC zapisal v sporočilu za javnost.

Napovedali so tudi dodatne ukrepe za izboljšanje organizacije dela in izvajanje internega nadzora, da bo "pacientom v celoti zagotovljena enakopravna dostopnost do zdravstvenih storitev".

Vedno več obravnavanih bolnikov
Poudarili so še, da UKC vsako leto obravnava več bolnikov, kar pomeni, da "zagotavljajo vedno večjo dostopnost do zdravstvene obravnave". Trenutno vodijo 335 čakalnih seznamov, na katere je bilo konec leta 2013 uvrščenih 56.200 čakajočih bolnikov.