"Rak debelega črevesa in danke je četrta najpogostejša oblika raka, letno zboli več kot 1400 ljudi. Razvija se iz predkanceroznih polipov, te nepravilnosti pripeljejo do tumorja, ki ga potem lahko zaznamo kot rak debelega črevesa," je razložila Janja Ocvirk z ljubljanskega Onkološkega inštituta.

Poudarila je, da je rak debelega črevesa in danke bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo, saj letno umre še vedno 700 bolnikov. Za to boleznijo običajno zbolevajo starejši od 50 let, a zadnja leta tudi mlajši. "Leta 2015 je bilo takih bolnikov v Sloveniji 74, že leta 2020 pa 105, to pomeni povečanje za eno četrtino, kar je skrb vzbujajoče," je povedala.

Odzivnost na program Svit je 70-odstotna

Sorodna novica "Brez programa Svit me danes ne bi bilo tukaj"

Zdenko Kikec iz slovenjgraške bolnišnice je poudaril pomen programa Svit, ki je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke. "V Sloveniji imamo srečo, da že 14 let izvajamo ta program. Pri navidezno zdravih osebah od 50 do 74 let s preprostim testom blata iščemo sledove prikrite krvavitve, osebe s pozitivnim izvidom testa na kri v blatu pregledamo na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve," je pojasnil Kikec. Ključno je, da se bolezen odkrije v zgodnji fazi, kar je tudi namen Svita. A odzivnost je za zdaj le približno 70-odstotna, moški se manj odzivajo, kar po njegovem mnenju ni dovolj. "Dlje časa, ko čakaš, precej slabše je," meni.

Nasvet za mlajšo populacijo

Mlajši populaciji Kikec svetuje, naj bodo pozorni na znake, kot so bolečine v trebuhu, motnje pri odvajanju blata, kri na blatu, in naj se v tem primeru odpravijo k zdravniku. Sicer pa je omenil možnost, da bi v prihodnje tudi v Sloveniji kot v nekaterih drugih državah uvedli program Svit tudi za osebe od 45. leta naprej.

Z diagnozo lahko pride velika psihološka stiska

V združenju EuropaColon Slovenija opažajo, da je ljudi, ko izvejo za diagnozo, strah, stiska je velika, zato jih poskušajo opogumiti, da sprejmejo to bolezen, se povežejo s prijatelji, družino in o tem spregovorijo na glas, je dejala Ivka Glas iz združenja. V združenju nudijo tudi psihosocialno obravnavo, prehransko svetovanje, saj je, kot pravi, bistveno, da ne izgubljajo teže in mišične mase. Oblikovali so skupino mlajših bolnikov, ki se lahko pogovarjajo tudi s klinično psihologinjo.

Da je pri odkriti diagnozi raka prebavil največji izziv strah, je povedal tudi bolnik z osebno izkušnjo raka Marko Tadejević. Zaradi driske, slabega počutja, bolečin v trebuhu se je odpravil k zdravniku, nakar so mu že na prvem pregledu kolonoskopije ugotovili raka na debelem črevesu. Bil je šokiran, a so mu pomagali družina in prijatelji. "Najprej moraš sprejeti, da imaš raka," pravi in dodaja, da se mu je življenje po diagnozi spremenilo. "Nehal sem se potapljati, delam kot hišnik štiri ure na dan, nisem več tako aktiven, na življenje gledam drugače, dosti sem v naravi, hodim ..." je dejal.