Afriške države so na srečanju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi v torek enotno sporočile, da želijo izkoristiti zagon in dokončati sporazum v prihodnjih mesecih, Washington pa je države pozval, naj si vzamejo čas za pripravo najboljšega mogočega dogovora, in namignil, da bi postopek lahko trajal do dve leti, poroča francoska tiskovna agencija AFP-ja.

Države, ki jih je prizadela pandemija covida 19, so dve leti skušale doseči zavezujoče zaveze za boj proti prihodnjim pandemijam, a jim do izteka roka prejšnji petek to ni uspelo.

Roland Driece iz Nizozemske in Precious Matsoso iz Južne Afrike, ki sta sopredsedovala devetim krogom pogovorov, sta v torek skupščini predložila najnovejši osnutek, v katerem je v celoti odobrenih 17 od 34 členov.

Se napoveduje dvoletno podaljšanje roka o sporazumu?

Južna Afrika se zavzema za to, da poglavij, o katerih so se že dogovorili, ne bi več odpirali za pogajanja. Glavna pogajalka ZDA Pamela Hamamoto pa je dejala, da ostajajo razhajanja glede ključnih vprašanj, ki so bistvena za sporazum, zato se je zavzela za do dveletno podaljšanje roka za dogovor o sporazumu. Nemčija ocenjuje, da bi sporazum lahko dokončno oblikovali najpozneje v enem letu, Indonezija pa zastopa stališče, da države ne potrebujejo več časa, ampak politično voljo, da dajo prednost svetovnemu javnemu zdravju.

Slovenska ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v torek poudarila zavezanost Slovenije k nadaljnjemu sodelovanju v procesu za dogovor o sporazumu ter tudi za revizijo mednarodnega zdravstvenega pravilnika.

Pogovori o reviziji pravilnika, ki potekajo vzporedno, so po poročanju AFP-ja že zelo blizu zaključku. Več držav je izrazilo upanje, da bodo dogovor o tem dosegli še ta teden oz. do konca zasedanja v Ženevi, ki se bo sklenilo v soboto.

Pravilnik iz leta 1969, ki je bil nazadnje posodobljen leta 2005, predstavlja obstoječi pravno zavezujoči okvir za odzivanje na izredne razmere na področju javnega zdravja. Vendar je pandemija covida 19 razkrila pomanjkljivosti v sistemu, saj države niso začele ukrepati, ko je WHO januarja 2020 sprožil najvišji mogoči alarm. Predlagane spremembe vključujejo reformo sistema za opozarjanje, med drugim z uvedbo več stopenj opozarjanja.