Ob evropskem in svetovnem dnevu cepljenja je Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) predstavil tako podatke o precepljenosti v Sloveniji kot izsledke raziskave o stališčih in odnosu ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji.

Precepljenost se ponovno dviga
Veronika Učakar z nacionalnega inštituta je pojasnila, da je precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam z bakterijo hemofilus influence tipa b in otroški paralizi (DTP/Hib/IPV) ter proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) v zadnjem desetletju upadla. Vendar se je lani precepljenost proti ošpicam ponovno dvignila in presegla 92 odstotkov (precepljenost je bila 93,2-odstotna).

Sicer pa se precepljenost predšolskih otrok po Sloveniji precej razlikuje glede na regijo. Medtem ko je precepljenost najvišja v Murski Soboti, je najnižja v prestolnici, kjer komaj presega 90 odstotkov. Ponovni izbruhi ošpic, ki se pojavljajo po Evropi, pa sovpadajo z nižjo precepljenostjo. Več primerov ošpic je tam, kjer je precepljenost otrok najnižja, v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Franciji in Italiji.

Učakarjeva je predstavila tudi izsledke raziskave o odnosu do cepljenja, kjer je aprila 2016 med drugim sodelovalo 1700 mater majhnih otrok. "Zaupanje v cepljenje pove podatek, kakšen je odnos do cepljenja," je poudarila Učakarjeva. Ob tem se je pokazalo, da matere veliko bolj zaupajo pediatrom svojih otrok kot cepivom. Le 47 odstotkov se jih je namreč strinjalo s trditvijo, da povsem ali v glavnem zaupajo cepljenju in cepivom. Medtem pa jih je več kot 80 odstotkov izrazilo zaupanje v pediatre svojih otrok. 17 odstotkov mater sodelujočih v raziskavi pa je tudi navedlo, da so oklevale glede cepljenja svojih otrok, medtem ko jih je nekaj več kot odstotek cepljenje zavrnilo.

Raziskava pa je tudi razkrila, da bi se precepljenost v Sloveniji lahko precej znižala, če bi ukinili obvezno cepljenje. Svoje otroke bi prostovoljno cepilo le 56 odstotkov anketiranih mater. "Ob razmišljanju spreminjanja zakonodaje bi morali resno premisliti, ali bi se obvezno cepljenje v trenutni situaciji opustilo ali ne, ker bi lahko to privedlo do velikega vpliva na znižanje precepljenosti," je še opozorila. Bolj kot matere pa cepljenju in cepivom zaupajo zdravniki, saj jih 97 odstotkov meni, da je cepljenje učinkovita zaščita pred nalezljivimi boleznimi, 93 odstotkov pa podpira obvezno cepljenje proti določnim boleznim, kot je urejeno v Sloveniji.

Otroške bolezni se selijo v odraslo populacijo
"Cepljenje je eden največjih uspehov sodobne medicine," je dejala Tatjana Mrvič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana in poudarila, da je posledica obveznega cepljenja dejstvo, da se v Sloveniji nekatere hude bolezni, kot sta davica ali otroška paraliza, ne pojavljajo več. Na območjih z nižjo precepljenostjo v Evropi pa se še vedno pojavljajo določene bolezni, kar pomeni, da obstaja možnost vnosa teh bolezni v Slovenijo, kot so, denimo, ošpice ali oslovski kašelj. Otroške nalezljive bolezni pa se po njenih besedah selijo tudi v odraslo populacijo, ki ni prebolela teh bolezni, zato se morajo tudi odrasli zavedati, da lahko tudi sami zbolijo.

Maja Jurjevec z ministrstva za zdravje je zato poudarila, da je pomembno ohraniti visoko precepljenost med prebivalstvom. Ker je ta začela upadati, je napovedala, da si bo treba v prihodnosti bolj prizadevati ozaveščanju javnosti s transparentnimi znanstveno podprtimi informacijami o koristi cepljenja, kot tudi predstaviti vsa tveganja.

Nasprotniki cepljenja za ukinitev obveznega cepljenja
Ob tednu cepljenja so se oglasili tudi njegovi nasprotniki. Združenje za naravni razvoj otrok je s sogovorniki na novinarski konferenci zatrjevalo, da cepivo človeka ne more zaščiti tako kot naravno pridobljena imunost in da stranskih učinkov po cepljenju nekateri ne dokumentirajo in ne vpisujejo v pacientovo zdravstveno kartoteko. Poudarjajo, da danes še ne poznamo prave cene, ki "jo plačujemo za nepojavljanje bolezni, proti katerim cepimo". Morda je ta tako visoka, da bo potreben resen razmislek, zato so prepričani, da cepljenje ne sme biti obvezno, odločitev o tem morajo sprejeti starši.

Seja odbora DZ-ja odpadla
In prav zaradi vse večjega nezaupanja staršev v cepljenje otrok je poslanska skupina SMC-ja predlagala spremembe zakona o nalezljivih boleznih, po katerih necepljenih otrok ne bi mogli vpisati v vrtec ali v šolo. Predlog naj bi obravnaval parlamentarni odbor za zdravstvo, a je seja odpadla. Poslanec Branko Zorman, ki je prejšnji teden izstopil iz SMC-ja in vodi ta odbor, je ugotovil, da člani odbora zaradi obstrukcij niso sklepčni, zato je že na začetku končal sejo. Iz največje vladne stranke so pozneje sporočili, da je bilo poslancev na seji dovolj in je Zorman sejo po napačnem štetju navzočih končal samovoljno.