Javni in zasebni vrtci, financirani iz javnih sredstev, bi v primeru sprejetja spremembe zakona morali zavrniti otroke, ki niso cepljeni v skladu z zakonom. Varuhinja meni, da takšna omejitev ne pomeni prekomernega posega v pravice posameznikov, saj služi uresničitvi splošnega cilja, ki je zaščita vseh prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi.

Varuhinja je poudarila, da je o dopustnosti obveznega cepljenja otrok ustavno sodišče odločalo že leta 2004 in takrat ugotovilo, da ne krši pravic otrok. Zato se tokratno mnenje nanaša le na novelo zakona in na vprašanje, ali bodo pravice iz subjektivnih razlogov necepljenih otrok kršene.

Pravice in dolžnosti staršev
Ustava določa pravico in dolžnost staršev, da vzgajajo svoje otroke, a ta pravica se lahko omeji ali odvzame iz razlogov, ki jih zaradi otrokovih koristi določa zakon, pojasnjuje varuhinja in ugotavlja, da po novem staršem ne bi bila odvzeta pravica do vzgoje svojih otrok na način, za katerega menijo, da je najprimernejši in v otrokovo korist. Zakonodajalec pa bi na drugi strani s predlaganimi določbami zaščitil vse preostale, med drugim tudi iz zdravstvenih razlogov necepljene otroke, pred nalezljivimi boleznimi. Omejitev dostopa do javnega vrtca zato v tem primeru ne pomeni kršitev otrokovih pravic, pa tudi ne kršitve pravic njihovih staršev.

Predlog novele zakona so 31. januarja v parlamentarni postopek vložili poslanci SMC-ja in DeSUS-a. Z njim želijo dvigniti stopnjo precepljenosti na stanje, ki zagotavlja kolektivno imunost. Zakon o vrtcih sicer določa njihove temeljne naloge, kot so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kakovosti življenja družin ter ustvarjanje razmer za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.