Rezultat je "posledica pet odstotkov nižjega obsega opravljenih storitev zaradi stavke, sistemskih težav financiranja in optimalnega obvladovanja notranjih stroškov", je po današnji seji sveta zavoda sporočil njegov predsednik Marjan Mačkošek. "Veseli podatek, da je v avgustu že opaziti rezultate notranjih ukrepov za izboljšanje poslovanja," je dodal.

Flis je na seji znova opozoril, da sta oba klinična centra še edini ustanovi v državi, ki opravljata na vseh področjih neprekinjeno zdravstveno varstvo. Medtem ko druge ustanove pošiljajo bolnike k njima, jih UKC Maribor in Ljubljana nimata kam poslati, zato se kopiči delo na njunih plečih. "Dogaja se, da diplomirane medicinske sestre gredo iz naše na drugo urgenco in potem od tam pošiljajo paciente k nam. Pa tam dobijo to plačano, pri nas pa ne," je ponazoril.

Ker se klinična centra spoprijemata s podobnimi težavami, tudi kar zadeva financiranje, poskušata po besedah Flisa enotno nastopati v pogovorih z ustanoviteljem, obenem skupaj delata na optimizaciji poslovanja. Svet zavoda je pozdravil ta prizadevanja.

Samo v avgustu je klinični center pridelal 2,6 milijona evrov izgube, kar je tudi posledica dopustov in posledično manj opravljenega dela. Največjo izgubo povzroča kirurgija z anesteziologijo, pri stroških blaga, materiala in storitev so uspeli prihraniti 630.000 evrov.

Akcijski načrt

Svet zavoda se je seznanil tudi s programom in akcijskim načrtom za skrajševanje čakalnih vrst. Kot je pojasnila koordinatorica v zdravstveni negi Adela Čolnik, so dolge čakalne dobe posledica pomanjkanja in preobremenjenosti kadra, povečanega obsega napotitev, neizvajanja storitev med epidemijo covida 19, pomanjkanja prostora na oddelkih in drugih tehničnih omejitev.

Za cilj so si v dokumentu postavili zmanjšanje števila čakajočih prek dopustne dobe za deset odstotkov do konca leta 2024, kar nameravajo med drugim doseči z izvajanjem dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst, triažo napotnih listin in z uvajanjem samodejnih opomnikov pacientom na termin, da bi tako zmanjšali izpad neodpovedanih terminov.

Zaradi boljšega sodelovanja med ustanovami Flis računa, da bo lažje doseči prečiščenje seznamov, saj je, kot je dejal, približno 20 odstotkov bolnikov prijavljenih na enako zdravstveno storitev v različnih ustanovah.

Pomanjkanje negovalnega kadra

Po besedah strokovne direktorice Nataše Marčun Varda je še vedno veliko neupravičenih napotitev, večanje števila obravnav pa med drugim ovira pomanjkanje negovalnega kadra in anesteziologov.

V UKC-ju Maribor so sicer letos do konca avgusta opravili 293.808 nenujnih zdravstvenih storitev, od tega je bilo nekaj več kot 150.000 prvih zdravstvenih storitev. Na začetku septembra je prek dopustne čakalne dobe v tem kliničnem centru čakalo 29.309 pacientov, od tega 22 odstotkov s stopnjo nujnosti zelo hitro. "Čakalne vrste ostajajo na ravni preteklih obdobij," je sklenil svet zavoda.

Seznanil se je tudi z izvajanjem naložb v UKC-ju Maribor, a je bila ta točka zaprta za javnost.