V MMC-jevi spletni klepetalnici sta bila gosta dva vidna slovenska protidopinška strokovnjaka, farmakolog Lovro Žiberna in vodja slovenske protidopinške organizacije Jani Dvoršak. Ob avstrijski aretaciji slovenskega para, ki se je ukvarjal s spletno prodajo prepovedanih anabolikov in drugih sorodnih preparatov, se poraja vprašanje, kakšno je stanje v boju proti dopingu med običajnimi rekreativci.

Slovenija še čaka na samostojno agencijo
"Na področju vrhunskega športa so podatki zelo jasni in dostopni na spletnih straneh WADE. Procenti se vrtijo med enim in dvema odstotkoma. Povsem drugače pa je v rekreativni dejavnosti. Za področje fitnesa imamo podatke nekaj držav, žal še ne iz Slovenije, a npr. z Danske, kjer je bilo v zadnjih treh letih izvedeno testiranje med uporabniki programov za fitnes. Odstotek pozitivnih in tistih, ki so testiranje zavrnili, se je vrtel med 13 in 20 odstotki. Kar pa je zastrašujoče!" navaja Dvoršak, ki upa, da bo Slovenija še letos končno dobila samostojno in neodvisno protidopinško komisijo, ki jo ima že večina držav v Evropi. Projekt SLOADO je eden končnih korakov na tej poti.

Zakaj je protidopinška agencija pomembna tudi za rekreativce? Protidopinške agencije so del omrežja, ki mora nadzorovati tudi spletno prodajo prepovedanih steroidov, pri čemer pa je glavnina odgovornosti za nadzor in pregon v prostojnosti uradnih državnih organov: policije, carine in pravosodja.

Steroidi – brez posledic ne gre
Uporaba anabolnih steroidov, ki je močno prisotna pri rekreativnih športnikih, ni brez posledic. "Vidni stranski učinki: ginekomastija (povečanje prsi) pri moških, atrofija testisev pri moških, neplodnost, hipertofija prostate pri moških, povečanje telesne mase, pojav številnih aken po obrazu, akromegalija (večji obraz, ušesa, dlani itd.), zadebelitev glasu pri ženskah, povečana poraščenost pri ženskah, pojav plešavosti pri moških, spremembe menstruacijskega ciklusa itd.," navaja dr. Žiberna.

Dodatki niso sporni, če je tako, kot mora biti
Številne obiskovalce spletne klepetalnice so zanimali tudi morebitne posledice priljubljenih dodatkov, kot so proteini in kreatini ter ostala prehranska dopolnila. "Prehranska dopolnila so široka skupina preparatov (>100), obsegajo tako aminokisline, proteine, ogljikove hidrate, kreatin, beta-alanin itd. V kolikor je v deklariranem pripravku dejansko tisto, kar bi naj bilo, potem za večino pripravkov ob pravilni/ustrezni rabi ni resnih posledic za zdravje," odgovarja Žiberna, ki opozarja na morebitno prisotnost nedeklariranih snovi. Še osebno opozorilo: "Problem vidim predvsem v nizkocenovnih spletnih nakupih 'mačka v žaklju'."

Vesbinsko bogat in izčrpen klepet o zanimivi tematiki si v celoti preberite na tej povezavi.