"To bi otroke morali učiti, pa čeprav bi to pomenilo, da kakšno snov zato spustimo. Nikoli namreč ne veš, kaj se zgodi - ljudje umirajo v katastrofah in morali bi se pripraviti na to, da bi znali pomagati. Mi pa pri tem izpustimo celo generacijo!" dodaja Fani Čeh z Zavoda RS za šolstvo.

Srednje šole namreč sistematično ne izvajajo pouka prve pomoči, razen z zunanjimi ponudniki za posamezne učence, ki želijo opravljati vozniški izpit, ob prehodu z osemletke na devetletko v šolskem letu 1999/2000 pa je bil ukinjen tudi 32-urni tečaj prvi pomoči v osnovnošolskem programu.

Pretekli dnevi so bili v znamenju svetovnega dne prve pomoči, v okviru katerega so se zvrstili številni tečaji, dejavnosti, demonstrativni prikazi nudenja prve pomoči, toda hkrati tudi prenekatero opozorilo. Med najglasnejšimi so očitki, da vozniki svoje znanje prve pomoči precenjujejo, da je nedopustno, da je obvezen del usposabljanja bodočih voznikov le izpit, ne pa tudi tečaji prve pomoči ter to, da pridobljenega znanja ni treba nikoli več osvežiti.

Prva pomoč kot živa doktrina
"Že vrsto let opozarjamo, da znanje prve pomoči temelji na praktičnem delu, ki bi ga bilo treba v različnih starostnih obdobjih kontinuirano obnavljati," poudarjajo v ljubljanskem območnem združenju Rdečega križa Slovenije (RKS-OZLJ). "Nedopustno je, da lahko posameznik pridobi dvojnik izpita prve pomoči, ki ga je opravil pred 30 leti in več, ne da bi moral to zanje osvežiti, saj je osvežitev prve pomoči ključnega pomena," dodajajo.

Strinja se tudi Čehova, ki opozarja, da se doktrina menja. "Nekoč smo učili, da si pri oživljanju sledi 15 masaž in štirje vpihi, zdaj pa učimo, da je potrebnih 30 masaž in dva vpiha," pojasnjuje.

Pomagali bi, a ne znamo ...
Na AMZS-ju v najnovejši zloženki z naslovom Pomagaj v prometni nesreči - odloča prvih 10 minut, opozarjajo, za bi z dajanjem prve pomoči v prometnih nesrečah v Sloveniji letno zmanjšali število smrtnih žrtev in omilili 10.000 hujših poškodb. Pojasnjujejo namreč, da so v 90 odstotkih prometnih nesreč očividci prvi ob poškodovancih, reševalci za prihod na kraj nesreče v mestu potrebujejo od pet do osem minut, na podeželju pa od devet do 12 minut, v več kot polovici smrtnih primerov pa hudo poškodovani umrejo v nekaj minutah po nesreči.

Izpostavljajo zadnjo raziskavo, ki so jo v okviru konzorcija EuroTest in ob pomoči Rdečega križa opravili v 14 evropskih državah - izsledki so pokazali, da sicer dve tretjini voznikov želita pomagati in nuditi prvo pomoč, toda le 18 odstotkov jih natančno ve, kaj morajo storiti. Več kot 71 odstotkov vprašanih ni vedelo, kako je treba pravilno preveriti stanje poškodovancev, pri praktičnem poskusu pa se je izkazalo, da več kot štiri petine voznikov ne zna pravilno oživljati poškodovanca z masažo srca in umetnim dihanjem!

... ali pa se bojimo
"Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba, rešiti življenje, preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa ali ekološko škodo," je zapisano v Zakonu o varnosti cestnega prometa. "Kdor ne pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, se kaznuje z zaporom do enega leta," v 130. členu glede opustitve pomoči nalaga kazenski zakonik.

Mnogi pa se pomagati tudi bojijo. Pri Avto-moto zvezi Slovenije tako izpostavljajo pet pomislekov očividcev prometnih nesreč - strah pred tem, da bi naredili kaj narobe, premalo znanja, pomanjkanje izkušenj, strah pred krvjo ali okužbo ter strah pred tem, da bi jih poškodovani tožil.

Slednji pomislek se pogosto pojavlja v pogovorih o tej temi, zato smo preverili, kako je s tem. "Tožbe ljudi v okviru nudenja prve pomoči so le nenavadni odzivi ljudi na nenavadne dogodke. V Sloveniji ponesrečencu ne pripada odškodnina zaradi nestrokovnega ravnanja osebe, ker je nudenje prve pomoči moralna in pravna dolžnost vsakega občana," so za MMC zatrdili na RKS-OZLJ.

Obrnili smo se tudi na policijo, pri kateri so pojasnili, da "primerov, da bi bil kdo kaznovan zaradi nestrokovnega nudenja zdravniške pomoči", ne poznajo.

Pravica in dolžnost učiti se
Kako pa se je sploh zgodilo, da je učenje nudenja prve pomoči izpadlo iz slovenskega izobraževalnega sistema? V letu 1999/2000 so šolarji prvič vstopili v prenovljen program devetletne osnovne šole, iz tega programa pa je prva pomoč izpadla - strokovni svet ministrstva za šolstvo je namreč zatrdil, da je program izobraževanja v celoti zaseden in se števila ur ne da povečati.

V zavodu za šolstvo so strokovnjaki nato nekaj let spremljali učence in ugotovili, da tega znanja ni več, zato so se s pobudo obrnili na strokovni svet, ki je zadevo v šolskem letu 2005/2006 obravnaval in nazadnje odločil, da se prva pomoč znova uvede, a zgolj kot obšolska dejavnost, ki je na voljo po izbiri. Na zavodu so vztrajali in so skupaj z Rdečim križem Slovenije v šolskem letu 2012/2013 pripravili nov program prve pomoči, ki so ga z 32 ur zmanjšali na 20 ur, a ta še vedno čaka na obravnavo komisije za osnovno šolo, ki odloči, ali bo gradivo šlo v postopek ali ne.

"Vsi učenci imajo pravico in dolžnost se učiti v šolah najbolj humanega dejanja, kar prva pomoč je. Dokazano je, da se to da naučiti," vztraja Čehova. Kot zanimivost pa dodaja, da so osnovne šole v koroški regiji v obliki projektov ob pomoči strokovnjakov izvedle tečaj prve pomoči za vse učence 8. razredov. "Rezultati so zelo dobri, program je bil izjemno sprejet, učenci so pokazali veliko zanimanje," je pojasnila.

"Preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči nista le izraz privzgojene solidarnosti, ampak sodita v splošno izobrazbo in usposobljenost, ki se je je treba začeti učiti v osnovni šoli in pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo," poudarjajo tudi na Rdečem križu.

Pristojne službe skopo
Zakaj pa obnavljanje znanja prve pomoči ni zahtevano z zakonom? Obrnili smo se na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, pri katerem so za MMC zapisali, da imajo praviloma potrdila (npr. zdravniško spričevalo, potrdilo o opravljenem teoretičnem delu izpita), ki so določena z Zakonom o voznikih, časovno omejeno veljavnost, zato je treba ob ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja ali v primeru razširitve veljavnosti vozniškega dovoljenja ponovno opraviti določene obveznosti.

"Zakon o voznikih pa ne določa, da bi bilo treba ponovno opravljati tečaj in izpit iz prve pomoči ob ponovnem opravljanju ali razširitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja," so pojasnili in dodali, da je za navedeno področje pristojno ministrstvo za zdravje, ki tudi predpisuje pogoje za izvajanje usposabljanj iz prve pomoči, program izpita iz prve pomoči ter način vodenja evidenc o opravljenem izpitu iz prve pomoči.

Zakaj ocenjujete, da obnavljanje pridobljenega znanja ni potrebno in je veljavnost uspešno opravljenega izpita iz prve pomoči določena kot neomejena, smo vprašali pristojno zdravstveno ministrstvo. "Ministrstvo za zdravje seveda podpira obnovitvene tečaje iz znanja prve pomoči, žal pa je organiziranje tovrstnih tečajev povezano tudi s financiranjem. Če bi Rdeči križ organiziral obnovitvene tečaje brezplačno, na ministrstvu za zdravje nimamo nobenih zadržkov, da takšnih dejavnosti ne bi podprli," se je glasil njihov odgovor.