Spremenjeni riž so poimenovali MucoRice-ARP1, v njegov genom pa so dodali protitelo, ki ga imajo drugače lame. Riž s protitelesi naj bi bil cenovno zelo ugoden način zaščite otrok pred rotavirusom v državah v razvoju. Študija je bila na začetku avgusta objavljena v reviji Journal of Clinical Investigation.

Okužba z rotavirusom je najpogostejši razlog za hudo drisko pri majhnih otrocih in dojenčkih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi okužbe umre 520.000 ljudi. Več kot 85 odstotkov žrtev je iz držav v razvoju iz Afrike in Azije. Klasično zdravljenje vključuje nadomeščanje tekočine in mineralov. Okužbi in razvoju hude oblike bolezni so bolj podvrženi otroci s slabim imunskim sistemom, pri katerih je tudi cepivo manj učinkovito. V državh v razvoju je cepivo učinkovito samo v 50-60 odstotkih, zato bi bila dodatna zaščita, pridobljena z uživanjem riža MucoRice-ARP1, zelo dobrodošla.

Novo razviti riž so testirali na miših in ugotovili, da so miši, hranjenje s tem rižem, manj nagnjene k okužbi z rotavirusom. Ugotovitve raziskovalcev kažejo, da MucoRice-ARP1 deluje najučinkoviteje, če se zaužije kot rižev prah, zmešan z vodo, protitelesa pa ostanejo delujoča tudi po kuhanju. Delovanje protiteles se ne zmanjša niti po enoletnem shranjevanju riža na sobni temperaturi. Za zagotavljanje učinkovite zaščite bo riž treba uživati redno.

Druga pomembna prednost tega protitelesa je, da se ne razgradi v človeškem prebavnem traktu. Lame namreč proizvajajo protitelesa, ki so izredno majhna in zelo odporna na razgradnjo, ker imajo samo eno proteinsko verigo, medtem ko so normalna človeška protitelesa zgrajena iz dveh proteinskih verig, ki se v prebavnem traktu razcepita in protitelo ne deluje več.

Riža še niso testirali na ljudeh, do priprave končnega izdelka, primernega za ljudi, bi lahko preteklo tudi še 10 let.

Dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehnologinja