V rehabilitaciji se čedalje bolj uveljavlja uporaba naprednih tehnologij in robotov ali tehnologij, ki delujejo po robotskih načelih. Lokomat, pripomoček za robotizirano vadbo hoje, je bil prvi robot, ki so ga v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča uporabili za rehabilitacijo bolnikov, ki zaradi poškodbe ali bolezni živčevja ne zmorejo samostojno stati ali hoditi. Pred uporabo Lokomata so pri rehabilitaciji hoje morali sodelovati trije terapevti.

"Prednost Lokomata je v tem, da lahko vadbo izpelje en sam fizioterapevt, kar pomeni, da je vadba lahko dolgotrajnejša in da je sama obremenitev na spodnje ude, se pravi na tekočem traku, večja in da lahko vadimo hojo pri večji hitrosti. Torej povečamo samo intenziteto vadbe in njeno dolžino, kar pomeni, da je vadba učinkovitejša," našteje prednosti Janez Špoljar, glavni fizioterapevt v URI-ju Soča.

Robotska rehabilitacija zelo učinkovita v zgodnji fazi

Pri človeški hoji gre za preplet treh aktivnosti, pojasni prof. dr. Zlatko Matjačić z URI-ja Soča,"ciklična aktivnost nog, prenos teže in dinamično vzdrževanje ravnotežja". In dodaja, da se strokovnjaki strinjajo, da je robotsko podprta rehabilitacija najučinkovitejša v zgodnji fazi rehabilitacije. "Rehabilitacijski roboti, ki so zdaj v uporabi v klinični praksi, se osredotočajo na ta prvi vidik cikličnega gibanja nog. 20 let raziskav na tem področju je nekako prineslo konsenz, da je rehabilitacija v tej zgodnji fazi in pri najtežjih bolnikih učinkovita, ni pa učinkovita v kasnejših fazah, zaradi tega, ker ti roboti preveč omejujejo gibanje in ne omogočajo vadbe drugih dveh komponent hoje."

Zato v službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko vse več aktivnosti že zmorejo sami.

Rehabilitacija roke je ena izmed najzahtevnejših rehabilitacij

"Roka je zapleten sistem, ki omogoča spretne in natančne gibe. Sestavlja jo veliko število sklepov, ki jih premika zapleten sistem mišic pod nadzorom obsežnega modula v možganih, ki prejema informacije iz mnogoterih čutil. Z današnjo robotsko tehnologijo v nobenem od teh vidikov ne moremo doseči kompleksnosti roke, kar onemogoča celovito rehabilitacijo," pojasni prof. dr. Matjaž Mihelj s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato se pri razvoju rehabilitacijskih robotov za roko oziroma naprav, ki delujejo po robotskih načelih, osredotočajo le na en vidik rehabilitacije.

Mihelj in mlada raziskovalka Ana Mandeljc s Fakultete za elektrotehniko UL-ja sta razvila dve napravi, ki se lahko uporabita na primer za rehabilitacijo po možganski kapi. Kot nam pove Ana Mandeljc, je želela razviti napravo, ki bi omogočila večjo dostopnost rehabilitacije po možganski kapi in bi se lahko uporabljala v ambulantah ali pa celo doma: "Mi smo se osredotočili na zasnovo naprave za rehabilitacijo gibanja zapestja in prstov, bolj specifično – upogibanja zapestja ter odpiranja in zapiranja dlani."

Medtem ko je njen robot še v fazi razvoja, pa se naprava Bimeo, ki sicer ni robot, ampak jo je Mihelj razvil v skladu z robotskimi načeli, že uporablja. Doslej jo je uporabilo okoli 12 tisoč bolnikov v 200 klinikah po svetu. Kot razloži naš sogovornik, so nekateri bolniki vsaj deloma sami sposobni izvajati gibanje. "Na primer, bolniki po možganski kapi imajo običajno ohranjene motorične funkcije polovice telesa in te lahko uporabijo kot pomoč pri rehabilitaciji prizadetih okončin. Naprava Bimeo to izkorišča, zato nima aktivnih delov, omogoča pa merjenje odzivov bolnika, vključno z močjo, ki jo neprizadeta okončina dodaja prizadeti okončini za izvedbo naloge."

V laboratoriju Službe za raziskave in razvoj URI-ja Soča, prav tako razvijajo dve robotski napravi za rehabilitacijo dlani in prstov ter za rehabilitacijo roke. Raziskovalci so razvili virtualno okolje, v katerem mora uporabnik reševati različne naloge. "V virtualnem svetu lahko okolje nadzorujete, torej nadzorujete povratno informacijo, ki jo dajemo pacientu, tako obliko, omejitve, kam lahko predmet pobegne, kakšne barve je predmet, lažje določimo težavnostno stopnjo. Poleg tega lahko merimo gibanje roke prstov in te stvari ovrednotimo. Vse to je teoretično mogoče tudi v realnem okolju, vendar je treba za to zelo veliko prilagoditev," pojasni prednosti virtualnega okolja prof. dr. Imre Cikaljo.

Rehabilitacijski robot je sofisticiran pripomoček, a le pripomoček

Prof. dr. Zlatko Matjačić poudarja, da je rehabilitacija s pomočjo rehabilitacijskih robotov lahko največ tako učinkovita kot rehabilitacija s terapevti. "Rehabilitacijski robot je sicer sofisticirana naprava, vendar je le tehnološki pripomoček v rokah terapevta, ki ima vsa ekspertna znanja za uporabo tega rehabilitacijskega robota." In dodaja, da je pri rehabilitaciji po navadi motiviranost bolnika tista, ki odločilno vpliva na uspeh rehabilitacije. "In tu niti ni pomembno, ali rehabilitacijo izvajamo z rehabilitacijskim robotom. Če pacient nekako ni motiviran in ne sodeluje, bo tudi izid rehabilitacije temu primerno slab."

Obleka, ki z elektrostimulacijo zmanjša mišično zakrčenost

Na Švedskem pa so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost. V obleki je 58 elektrod, ki z elektrostimulacijo zmanjšajo mišično otrdelost in aktivirajo šibke mišice, to pa uporabnikom prinaša manj boleče in aktivnejše življenje. Obleka je bila zasnovana za ljudi s cerebralno paralizo in multiplo sklerozo ter tiste, ki so doživeli možgansko kap ali poškodbo možganov.