Po besedah strokovnjakinje z infekcijske klinike Mojce Matičič je po ocenah epidemiologov v EU okuženih kar 6,2 milijona ljudi, pri čemer pa je odkritih manj kot 25 odstotkov okužb. V svetovnem merilu je s hepatitisom okužen vsak 12. Zemljan, samo v Evropi pa vsako leto zaradi virusa umre dvakrat več ljudi kot zaradi aidsa.

Ključno je odrivanje okuženih
Odkrivanje okuženih je zato ključnega pomena. Če ljudje ne bodo dobili ustreznega zdravljenja, lahko v naslednjih 10 do 20 letih pričakujemo, da bo v Evropi kar 1,25 milijona ljudi s cirozo jeter, okoli 50.000 pa bo na novo zbolelih za rakom jeter. Ciroza in rak jeter sta namreč dolgoročna posledica nezdravljene kronične okužbe s hepatitisom.

Hepatitis B in C vodita lahko v hude bolezni jeter
Hepatitisa A in E sta večinoma bolezni potnikov v tropska in subtropska območja, hepatitisa B in C pa sta resni kronični bolezni, ki lahko desetletje ali več potekata povsem prikrito in po mnogo letih privedeta do hude poškodbe jeter, ciroze ali celo raka na jetrih, ki je dokazano povezan s tema okužbama, pojasnjuje Matičičeva.

Medtem ko se je proti hepatitisoma A in B mogoče cepiti (to cepljenje je v Sloveniji vključeno v reden program cepljenja predšolskih otrok), pa proti hepatitisu C cepiva ni, saj gre za izrazito spremenljiv virus. Obstajajo pa učinkovita zdravila, če je odkrit dovolj zgodaj.

Nogometni navdušenci, previdno!
Pred nogometnim SP-jem v JAR-u, kjer je 18 odstotkov oz. 5,7 milijona ljudi okuženih s HIV-om, okoli 15 odstotkov pa s kroničnim hepatitisom B, vse tiste, ki načrtujejo obisk prvenstva, opozarjajo na preventivo.

"Ljudje naj pijejo ustekleničeno vodo in uživajo termično dobro obdelano hrano, umivajo naj si roke, s seboj naj imajo tudi razkužilne robčke. To je preventiva pred okužbo s hepatitisom A. Glede hepatitisov B in C pa svetujemo, naj nimajo tveganih spolnih odnosov, tudi zaradi možnosti okužbe z virusom HIV," je pred 19. majem, svetovnim dnevom hepatitisa, še opozorila Matičičeva.